Edini namen sklepa o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave (69. člen ZFPPIPP) je v odločitvi o morebitnih ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ter o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane oziroma katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Od tega preizkusa je odvisen obseg priznanih upravičenj upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Nujna predpostavka, da bi se sodišče izrekalo o priznanju posamezne terjatve pa je, da je upnik v zakonskem roku iz 1. odstavka 59. člena ZFPPIPP svojo terjatev v postopku prisilne poravnave tudi prijavil. Ob tem, ko pritožnica sama zatrjuje, da ni prijavila v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom svoje z zastavno pravico zavarovane terjatve, je že iz tega razloga neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da se ob preizkusu prijavljenih terjatev ni opredelilo do te terjatve pritožnice.
Pri tožnici je od spornega dne dalje zaradi posledic poškodbe izven dela prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar v okviru že ugotovljene II. kategorije invalidnosti, ker je pri njej še nadalje podana preostala delovna zmožnost za delo v polovičnem delovnem času s potrebnimi dodatnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov. Zato je tožnici od spornega dne dalje v skladu s 163. členom ZPIZ-1 zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z dodatnimi omejitvami.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 13. ZUPJS člen 29, 30, 64.
lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po prvih devetnajstih točkah prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, imajo pa stalne prebivališče v Republiki Sloveniji, zakon predvideva zavarovanje po 20. točki, po kateri si morajo plačati prispevek za zavarovanje sami. Toženec je tožnika v skladu z določili Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja opozoril na njegovo obveznost prijave in mu tudi dal možnost, da zaprosi CSD za pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Tožnik se sam ni prijavil v zavarovanje in ni zaprosil CSD za plačilo le-tega. Zato ga je toženka pravilno vključila v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanja
Tožnik (vojak) je ob razvrstitvi v plačni razred (razporeditvi na novo formacijsko dolžnost) dobil višji izhodiščni količnik, zato mu tožena stranka utemeljeno ni priznala vseh doseženih napredovanj in mu je s sporno odločbo pravilno določila količnik z napredovanji 5,00, ki je predstavljal najvišji količnik za določitev osnovne plače, ki bi ga tožnik dosegel ob napredovanju v najvišji plačni razred naziva, ki ga je ime pred razporeditvijo.
ZPIZ-1 člen 39, 41, 41/1, 41/1-1, 41/2, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 5, 5/1, 8, 57. ZZZPB člen 17b.
starostna pokojnina - sorazmeren del - pokojninska osnova - denarno nadomestilo za brezposelnost
V kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezno obdobje ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevanje plač iz preteklega leta je smiselno v primerih kot je obravnavani, ko podatkov za posamezno naslednje leto ni in jih tudi ni mogoče preskrbeti. Pokojninska osnova v takšnem primeru ni ugotovljena z gotovostjo, ampak z visoko stopnjo verjetnosti, vendar pokojninske osnove za tožnika drugače ni bilo mogoče izračunati.
Tožena stranka je v pokojninsko osnovo pravilno upoštevala sporni leti, ko je tožnik dobival nadomestilo za brezposelne. Pravno podlago za odločitev predstavlja določba 1. alinee 1. odstavka 41. člena ZPIZ-1, ki določa, da se za izračun pokojninske osnove štejejo tudi nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestil plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno iz operativnih razlogov. Tožnik je v spornem obdobju prejemal nadomestilo po ZZZPB in ne po predpisih o delovnih razmerjih, zato je tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove za ti dve leti pravilno upoštevala nadomestilo v zneskih, ki jih je tožnik prejel.
ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 187, 203, 203/1. ZPIZ/92 člen 202, 202/2.
starostna pokojnina - zavarovalna doba
Med strankama je sporno upoštevanje določenih obdobij pri odmeri starostne pokojnine. V spornem obdobju je veljal ZPIZ/92, ki je v 2. odstavku 202. člena določal, da se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancem na podlagi pokojninske dobe, za katero bi morali sami plačati prispevek, upošteva le pokojninska doba, za katero je bil plačan prispevek. Tožnica ni dokazala, da so bili za sporno obdobje plačani prispevki zanjo. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnici prizna zavarovalna doba tudi za sporno obdobje, ni utemeljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - izvedenec - ustno zaslišanje - načelo neposrednosti
Tožnik je bil od spornega dne dalje sposoben za delo, ki ga je opravljal, zato njegov tožbeni zahtevek, da ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
Tožnik dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedenca ni grajal, nanj ni imel pripomb in ni zahteval dodatnih pojasnil o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora. Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega dvoma o popolnosti in pravilnosti izvedeniškega mnenja, zato z opustitvijo zaslišanja izvedenca na glavni obravnavi ni prišlo do očitane kršitve načela neposrednosti.
izredno pravno sredstvo – predlog za obnovo postopka – res iudicata – postulacijska sposobnost – pooblaščenci – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožba je bila zavržena. Stranki je mogoče priznati stroške postopka, če v sporu uspe in posledično nasprotno stranko zavezati k povračilu. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka. Vendar pa po 68. členu ZDSS-1 do povračila stroškov nikoli ni upravičena tožena stranka, saj v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialne varnosti vedno sama krije svoje stroške postopka, ne glede na izid spora. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek za povračilo stroškov, kot neutemeljen zavrniti.
Tožnici je bila z odločbo priznana pravica do invalidnine za skupno 50 % telesno okvaro zaradi bolezni. Pri toženi stranki je vložila novo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Pri tožnici po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi z rokami, da bi bila zaradi tega podana telesna okvara v višjem odstotku, zato njen zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
pogrebni stroški – dolg zapuščine – pravica iz zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju
Če je eden od dedičev kril celotne pogrebne stroške, o njihovi povrnitvi pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, bo lahko svojo terjatev uveljavljal v pravdnem postopku. Ker dolg zapuščine, kar so pogrebni stroški, ni pravica iz zapuščine, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Tožnica z zahtevkom zahteva, da tožena stranka opravi razpolagalni pravni posel. To bi lahko zahtevala, če bi se tožena stranka ali njena pravna prednica nasproti tožeči stranki k temu zavezali v zavezovalnem pravnem poslu. Ker takšne predpostavke tožeča stranka ni verjetno izkazala (v resnici je določno niti ni zatrjevala), je odločitev o tem, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, pravilna.
plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku – vštevanje sodne takse – načelo enkratnega plačila sodne takse
Če je bila zoper odločbo, s katero se je ta (novi) postopek končal, vložena pritožba, je začet nov pritožbeni postopek, za katerega je potrebno plačati takso. Tu ZST-1 ne določa nikakršnega vštevanja. Če je tako, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo enkratnega plačila takse.
določitev nujne poti – pogoji za določitev nujne poti – udeleženci
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
Glede na določbo 8. člena ZPP je razumljivo in življenjsko sprejemljivo, da sodišče ob ponovnem sojenju, ob istih izvedenih dokazih, sprejme drugačno dokazno oceno, ker je ob ponovnem sojenju posamezne dokaze argumentirano drugače ocenilo, kar še zlasti velja v primeru, če je na pravilnost prvotne dokazne ocene pritožbeno sodišče izneslo argumentirane pomisleke, kot je to bilo v tej pravdi o vprašanju dokazanosti dogovora o prekariju. Mora pa takšno svojo drugačno oceno sodišče argumentirati s takimi razlogi, ki omogočajo preizkus njene pravilnosti. In ti razlogi morajo biti še toliko bolj prepričljivi, da se je iz njih možno prepričati, ali je sodišče utemeljeno spremenilo svojo dokazno oceno glede obstoja določenega dejstva.
Za potrditev plačila takse ne predlaga nobenega neposrednega dokaza. V potrditev njenih pritožbenih navedb predlagana dokaza (vpogled v plačila sodnih taks pri sodišču in poizvedbe pri Pošti Slovenije, kar naj bi opravilo sodišče samo) sta namreč dejansko nedovoljena poizvedovalna dokaza, saj bi se z njima šele ugotavljalo, kje je bila taksa plačana in če je dejansko res bila.
Nepomembno je, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080913
OZ člen 87, 87/1, 92. ZIZ člen 270, 272, 272/2.
uveljavljanje ničnosti – posledice ničnosti – zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – neznatna škoda
Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je poleg dajatvenega zahtevka lahko postavljen zahtevek za ugotovitev ničnosti, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice.
ZPP člen 213, 278, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083384
ZPP člen 318, 318/1, 318/4. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 150. ZFPPIPP člen 441, 443.
lastninska pravica na nepremičnini – pomanjkanje pasivne legitimacije – neodpravljiva pomanjkljivost – nujno sosporništvo – zemljiškoknjižni lastnik – prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika – vmesni pridobitelj – veriga pogodb – izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – prenehanje pravne osebe – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Tožnik (upnik toženke), ki toži na nedopustnost izvršbe na nepremičnino, ni tožil prave osebe, ker tožbe ni vložil zoper vmesnega pridobitelja lastninske pravice, od katerega je toženka kupila predmetno stanovanje. Pomanjkanje pasivne legitimacije (zaradi neupoštevanja nujnega sosporništva) ne predstavlja odpravljive pomanjkljivosti. Neutemeljen je zato očitek pritožbe, da sodišče tožbenega zahtevka ne bi smelo zavrniti, temveč bi ga moralo pozvati k dopolnitvi, ker bi lahko tožbo razširil tudi na vmesne kupce.