Tožnica je v pravno relevantnem obdobju na državnem tekmovanju v športni disciplini dosegla 1. mesto, na mednarodnem tekmovanju pa 3. mesto, zato je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 47. člena v zvezi s 24. členom ZŠtip (dosežen izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja) za nadaljnje izplačevanje Zoisove štipendije.
Tožnik s svojo izpovedbo ni potrdil trditve, da ni pomislil, da bi poklical policijo in da se ni skušal izogniti preizkusu alkoholiziranosti, da za to ni imel nobenih razlogov, ker je izpovedal, da ni poklical policije zato, ker je štel, da to ni potrebno. Tožnik pa sploh ni odgovoril na toženkine trditve, da je bila njegova dolžnost obvestiti policijo o prometni nesreči tudi zato, da omogoči preiskavo za ugotavljanje alkoholiziranosti. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti in ni dokazal, da za kršitve ni kriv.
ZPP člen 105, 108, 108/4, 108/5. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge - tožba - nepopolna vloga
Tožba, ki jo je tožnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je tožnika, ki ni imel pooblaščenca, poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Tožnik tožbe v postavljenem roku ni popravil, zato je sodišče prve stopnje tožbo v skladu s 4. in 5. odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 19, 72, 75. ZPP člen 112.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Tožnik tožbe ni vložil v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (252. člen ZPIZ-1 in 72. člen ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (75. člen ZDSS-1).
Tožnik spornega dne ni podal odpovedi delovnega razmerja, kakor to izhaja iz zapisa „sporazumna odpoved“, ki je brez datuma. Sporno listino je napisal in podpisal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Odpoved, podpisana vnaprej, je nična in ne more imeti pravnih učinkov. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonito podala tožena stranka, ki je tožnika brez utemeljenega razloga in v nasprotju s postopkom, ki ga določa ZDR pred odpovedjo, odjavila iz vseh obveznih zavarovanj.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je s tožbo uveljavljal obračun in izplačilo plač. Trdil je, da je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, čeprav ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Obrazložilo je, da iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker tožnik v roku 30 dni po zaključku dela pri toženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, je zavrnilo njegov zahtevek na izplačilo prejemkov iz naslova delovnega razmerja za sporno obdobje. Dejstva v zvezi z zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja je sodišče prve stopnje ugotavljalo samo, mimo in v nasprotju s tožnikovimi navedbami. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče svoje odločitve ni oprlo na dejstva, navedena v tožbi, ampak na dejstva, ki jih je ugotavljalo samo po uradni dolžnosti.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba
Tožničin delodajalec, pri katerem je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo, je svoje obveznosti po sodbi delovnega sodišča izpolnil (tožnica je dobila izplačane razlike v plači, delodajalec jo je pozval nazaj na delo). Zato tožnica ne more za isto obdobje poleg plač hkrati obdržati še denarno nadomestilo za brezposelnost, izplačano iz javnih sredstev.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik je bil od spornega dne dalje zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Zato njegov tožbeni zahtevek, da je bil začasno nezmožen za delo tudi od spornega datuma dalje, ni utemeljen.
Za pravilno strokovno medicinsko oceno glede utemeljenosti bolniškega staleža tudi od spornega datuma dalje ni bistveno, da si izvedenec ni ogledal delovnega mesta oz. dejavnosti gospodarske družbe. Po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delo z določenimi omejitvami, tožnik res ni več zmožen opravljati vseh opravil v trgovini z gradbenim materialom, vendar je kot lastnik in direktor gospodarske družbe dolžan delo organizirati tako, da bo opravljal le tista opravila v okviru dejavnosti, ki glede na omejitve, določene zaradi III. kategorije invalidnosti, ne bodo kontraindicirana.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081841
OZ člen 8, 22, 22/1, 22/2, 82, 372, 372/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 214, 214/2, 337, 337/1.
uporabnina – valorizacija – valorizacija uporabnine – začetek teka revalorizacije – začetek teka valorizacije glavnice – uporaba pogodbenega prava – razlaga spornih pogodbenih določil – subjektivno dojemanje spornih pogodbenih določil – uporaba načela enakovrednosti dajatev pri razlagi pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev pravdnih stroškov – pavšalni znesek povračila stroškov
Sodišče pogodbenega prava ne ugotavlja in uporablja po uradni dolžnosti, ampak morata njegovo vsebino pravdni stranki najprej zatrjevati in nato tudi dokazati. Ugotavljanje vsebine pogodbenega prava torej predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Šele po tem, ko sodišče vsebino pogodbenega prava ugotovi, ga uporabi kot avtonomno materialno pravo.
Subjektivno dojemanje strank pri razlagi spornih pogodbenih določil ne igra nobene vloge.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka tožnika pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi. Poleg tega ga ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu s tem ni omočila zagovora. Odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ne izpolnjuje pogoja pisno obrazloženega odpovednega razloga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Tožnik se je z določenim dnem zaposlil pri drugem delodajalcu, zato mu je sodišče prve stopnje zmotno priznalo obstoj in pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki po tem datumu.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina
Oškodovanki, ki je v škodnem dogodku utrpela udarnino glave, zvin vratne hrbtenice, udarnino medenice, področja trtice in levega gležnja, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odškodnino v višini 1.000,00 EUR potem, ko je izvedenec ugotovil, da je trpela srednje hude telesne bolečine 5 dni po poškodbi, nato pa 2 tedna lahke in še 1 teden občasne lahke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082352
OZ člen 131. ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljiva obrazložitev - vsebina obrazložitve sodne odločbe - prekluzija dokaza - odškodninska odgovornost - krivdna ali objektivna odgovornost - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - zavarovanje električnih vodnikov pod napetostjo - opustitev dolžnega ravnanja - nedopustno prelaganje odgovornosti - pogodbeni prenos odgovornosti - naročnik in izvajalec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je v izpodbijani sodbi glede tega, ali je podana objektivna odgovornost prve tožene stranke, in glede tega, ali je podana njena krivdna odgovornost, sklicevalo na razloge iz svoje prejšnje, razveljavljene sodbe, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodbe, ki je bila s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena, namreč iz pravnega vidika ni več (ne obstaja), zato se na razloge iz te sodbe ni mogoče sklicevati in to ne glede na to, da je nekaterim stališčem, zavzetim v razveljavljeni sodbi, pritožbeno sodišče v razveljavitvenem delu pritrdilo.
Materialno pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izvedba ukrepov za varstvo in zdravje pri delu v pristojnosti koordinatorja, določenega s strani naročnika, prva toženka pa je obvestila o tem, da bo objekt pod napetostjo, in naročila, naj o tem obvestijo svoje zaposlene, s čimer naj bi svojemu bremenu glede izvedbe teh ukrepov zadostila in zato njeno ravnanje ne predstavlja nedopustnega ravnanja iz 1. odstavka 131. člena OZ ter njena odškodninska odgovornost ni podana. Tak zaključek sodišča bi namreč pomenil, da je prva toženka svojo odgovornost za nedopustno ravnanje (ali je bilo ravnanje prve tožene stranke tako, torej, ali je opustila svoje dolžno ravnanje, sodišče niti ni ugotavljalo, pa bi v skladu z napotitvenim sklepom moralo) prenesla na drugega, kar pa ni mogoče. Odškodninska odgovornost je namreč odgovornost, ki temelji na zakonu, in se ji odgovorna oseba ne more izogniti s pogodbenim prenosom na drugega.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079987
ZIZ člen 272. OZ člen 111, 111/2, 490, 490/1, 495, 495/1.
začasna odredba – dvakratna podaja nepremičnine – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – škoda zaradi zaupanja – pravna napaka – izguba pravice – prekluzivni rok
Tožnica zatrjuje, da je toženka dvakrat prodala isto nepremičnino, najprej tožnici in nato še drugemu kupcu, ki se je uspel vknjižiti v zemljiški knjigi, ter da toženka kot slaboverna razpolaga s kupnino. Od toženke zahteva vračilo plačanega zneska. Takšno njeno terjatev je opredeliti kot zahtevek na podlagi razdrtja pogodbe (111. člen OZ), ki ima za posledico vrnitev danega, in torej ne gre za uveljavljanje pravnih napak (po 1. odstavku 495. člena OZ), ki je vezano na 1 letni prekluzivni rok.
Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s sklepom prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu. Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Sodišče prve stopnje je bilo obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek.
ZDR člen 18, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 197, 197/1. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZJU 83, 83/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu - sodna razveza - uporaba zakona - odškodnina - odpravnina
Odnosi med tožnikom in nekaterimi podrejenimi delavci so bili napeti in na zelo nizkem nivoju. Tožnik je z njimi komuniciral tudi na način, ki ni bil primeren za odnos nadrejenega delavca do podrejenih delavcev in so zaradi tega pri nekaterih podrejenih delavcih lahko nastale posledice, vendar izvedeni dokazi ne dajejo opore zaključku, da je mogoče ugotovljena sporna ravnanja tožnika (odreditev dela po elektronski pošti; pogojevanje tožnika za odobritev letnega dopusta z opravljeno nalogo...) označiti kot psihično nasilje oziroma trpinčenje, niti da je tožnik s temi ravnanji nameraval izvajati nad podrejenimi delavci psihično nasilje oziroma jih trpinčiti ali neenakopravno obravnavati. Ker v ravnanjih tožnika ni mogoče ugotoviti znakov spornih ravnanj, ki jih opisuje prvi odstavek 197. člena KZ-1, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
Glede na to, da je bilo o sodni razvezi odločeno v času, ko je že veljal ZDR-1, bi moralo sodišče prve stopnje o višini denarnega povračila, do katerega bi bil tožnik upravičen zaradi sodne razveze, upoštevati člen 118/2 ZDR-1. Ker je odločilo o višini odškodnine zaradi sodne razveze po 118/1 čl. ZDR, je glede navedenega zmotno uporabilo materialno pravo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka
Neudeležbo strank na pritožbeni obravnavi ZPP sankcionira tako, da se v primeru, ko na obravnavo ne pride pritožnik, šteje, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija, niso resnične (drugi odstavek 348. člena ZPP). Neopravičen pritožnikov izostanek ima za posledico fikcijo, da so njegove trditve o dejstvih, ki jih s pritožbo izpodbija ali (v primeru nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) uveljavlja, neresnične (torej se pritožbeno sodišče ne ozira na njegovo kritiko dejanskega stanja ter vzame dejstva, zaradi katerih naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, za nedokazano.
Tožena stranka je podala sporno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izven 30-dnevnega subjektivnega roka, določenega v drugem odstavku 110. člena ZDR, torej prepozno. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO
VSL0081844
ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a, 71, 71/7, 71/7-1, 71/8. OZ člen 631, 1035.
gradbena pogodba – javna naročila – priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe – pooblastilo glavnega izvajalca – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – izostanek podizvajalcev iz gradbene pogodbe
Samo zato, ker se je ponudnik zavezal opraviti gradnjo brez podizvajalcev, dogovor pa je kršil, toženka ni razbremenjena obveznosti do podizvajalke.
Za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) pripoznanje izvajalcev o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 2) podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela, 3) izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela, 4) obe terjatvi se morata nanašati na ista dela, 5) podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Glavni izvajalec (ponudnik) v gradbeni pogodbi naročnice javnega naročila ni pooblastil za neposredno plačilo podizvajalke (ponudnik v gradbeni pogodbi ni navedel podizvajalcev). Pooblastitve ne more nadomestiti kogentna zakonska določba, ki je sicer predvidena za primer, ko glavni izvajalec podizvajalca navede že v pogodbi o izvedbi javnega naročila.