nagrada za uspešno poslovanje - stimulacija - zastaranje
Sporna nagrada za uspešno poslovanje (stimulacija) bi morala biti tožniku izplačana do konca leta 2006 torej do 31. 12. 2006. Ker je tožnik šele 20. 11. 2012 pozval toženo stranko na izpolnitev obveznosti in nato vložil tožbo, je od dneva zapadlosti do prvega poziva toženi stranki preteklo več kot pet let, zato je ugovor zastaranja tožene stranke utemeljen (206. člen ZDR).
Po 95. členu ZPP odvetnika že po zakonu eno (pravdno) pooblastilo lahko upravičuje za zastopanje v dveh postopkih (pravdnem in nato, če gre za upnika, še izvršilnem postopku), vendar pa to ne vpliva na zahtevo iz 98. člena ZPP, da je v vsakem samostojnem postopku treba to pooblastilo predložiti ob prvem procesnem dejanju. To velja tudi za primere povezanih, vendar formalno samostojnih postopkov.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina - telesna okvara
Dodatek za pomoč in postrežbo je uživalcem pokojnine glede na 101. člen ZPIZ-2 mogoče priznati le, če sta pomoč in postrežba potrebni za opravljanje bodisi večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Ker pri tožnici ni izkazan dejanski stan iz 101. člena ZPIZ-1, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zakonito zavrnjen.
Novi ZPIZ-2, ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč glede na prehodno določbo 403. člena ZPIZ-2 samo še za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zato tožnici invalidnine ni mogoče priznati.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen ZDR). Tožnik je pridobil pravico do dopusta za sporno leto v začetku tega leta, pri tem pa regres ni vezan na dejansko izrabo tega dopusta, kot to zmotno razloguje pritožba.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/5.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja – obratovalni stroški – upravnik – revizija – sprememba sodne prakse – upravljanje večstanovanjske stavbe – terjatve upravnika do etažnih lastnikov – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – druga terjatev – začetek teka zastaralnega roka – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – najemnik
Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica v spornem času zmožna za delo, pravilno upoštevalo, kakšna dela tožnica (sicer prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba) kot ekonomistka opravlja, upoštevajoč pri tem, kakšna dela zanjo išče Zavod RS za zaposlovanje. Tožnica je bila v spornem obdobju ta dela sposobna opravljati, zato njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v tem času začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, ni utemeljen.
odločanje o več pritožbah hkrati – zloraba procesnih pravic – zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave – začasnost več insolvenčnih postopkov – umik predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Vsi trije izpodbijani sklepi se nanašajo na postopke, ki so vezani na odpravo posledic insolventnosti istega dolžnika. Ker so navedeni postopki v medsebojni povezavi in soodvisnosti, je pritožbeno sodišče z enim sklepom odločalo o utemeljenosti vseh treh vloženih pritožb zoper izpodbijane sklepe.
Zakon dolžniku omogoča več načinov, preko katerih se v primeru nastopa insolventnosti lahko izogne skrajnemu učinku stečajnega postopka, to je prenehanju samega dolžnika s sorazmernim poplačilom upnikov. Med drugim sta temu namenjeni tudi obe obliki prisilne poravnave, to je redna prisilna poravnava ter poenostavljena prisilna poravnava. Uveljavljanje teh procesnih možnosti, ki pomenijo zastoj v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka na zahtevo upnice, pa ne more služiti zgolj namenu zavlačevanja in onemogočanja odločanja o predlogu upnice. V kolikor je iz načina uveljavljanja teh procesnih možnosti razvidno, da gre za zlorabo procesnih pravic, sodišče ne sme nuditi pravnega varstva takšnemu ravnanju dolžnika.
Tožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba
Tožničin delodajalec, pri katerem je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo, je svoje obveznosti po sodbi delovnega sodišča izpolnil (tožnica je dobila izplačane razlike v plači, delodajalec jo je pozval nazaj na delo). Zato tožnica ne more za isto obdobje poleg plač hkrati obdržati še denarno nadomestilo za brezposelnost, izplačano iz javnih sredstev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnikove zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja njegovega dela oz. dejavnosti. Zato tožbeni zahtevek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi bolezni, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnik je od začetka študijskega leta bival v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev tožničinega delovnega mesta (hotelska gvernanta) predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik spornega dne ni podal odpovedi delovnega razmerja, kakor to izhaja iz zapisa „sporazumna odpoved“, ki je brez datuma. Sporno listino je napisal in podpisal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Odpoved, podpisana vnaprej, je nična in ne more imeti pravnih učinkov. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonito podala tožena stranka, ki je tožnika brez utemeljenega razloga in v nasprotju s postopkom, ki ga določa ZDR pred odpovedjo, odjavila iz vseh obveznih zavarovanj.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012976
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnik je pri razkladanju tovora utrpel nezgodo pri delu. Med razkladanjem z viličarjem se je ena paleta zataknila v cerado kamiona, zato jo je hotel poravnati. Stopil je na keson in prijel za les na sredini palete, ki se je odtrgal, zato je padel s kesona na tla. Vodja vzdrževanja, ki je tožnika uvedel v delo, je izpovedal, da tožniku ni dal posebnih navodil v zvezi z delom pri razkladanju, in da ga nikoli ni opozoril, da vozila ne sme razkladati. Pri toženi stranki je obstajala praksa, da vozniki pomagajo pri razkladu oziroma premiku palet, ker s tem viličaristu olajšajo razkladanje tovora, hkrati pa s tem prihranijo čas ter preprečijo morebitne poškodbe na vozilu. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku za nastalo škodo v nesreči pri delu ne odgovarja niti krivdno, ker naj bi do škode prišlo izključno zaradi nedopustnega ravnanja tožnika.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prekluzivni rok
Na to ali je tožba, za katero je s posebnimi predpisi določen rok za njeno vložitev, vložena pravočasno, sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Zmotno je stališče tožnika, da rok za vložitev tožbe ni začel teči, ker naj bi mu delodajalec zgolj ustno sporočil, da pri njem ni več zaposlen. Obstoj delovnega razmerja je bil med strankama sporen najmanj od dne, ko je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, zato bi tožbo moral vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ker tega ni storil, je njegova tožba pravilno zavržena (prvi odstavek 274. člena ZPP).