dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina - telesna okvara
Dodatek za pomoč in postrežbo je uživalcem pokojnine glede na 101. člen ZPIZ-2 mogoče priznati le, če sta pomoč in postrežba potrebni za opravljanje bodisi večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Ker pri tožnici ni izkazan dejanski stan iz 101. člena ZPIZ-1, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zakonito zavrnjen.
Novi ZPIZ-2, ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč glede na prehodno določbo 403. člena ZPIZ-2 samo še za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zato tožnici invalidnine ni mogoče priznati.
Pri tožniku ni ugotovljena popolna nezmožnost za delo, zato njegov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023303
KZ-1 člen 284, 284/1. ZP-1 člen 51, 51/1, 55, 55/1.
kriva izpovedba – hitri prekrškovni postopek – zbiranje obvestil – izpovedba priče pred sodiščem – postopek o prekršku – opis dejanja
Ob upoštevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe po 1. odstavku 284. člena KZ-1 in ureditve hitrega postopka ter pooblastil in pristojnosti prekrškovnih organov v hitrem postopku, obdolženčeve izjave policistoma v zvezi z zbiranjem podatkov in dokazov zoper kršitelja ZJRM-1, ni mogoče šteti za izpovedbo priče pred sodiščem v postopku o prekršku. Gre za izjavo, dano prekrškovnemu organu v fazi zbiranja obvestil, skladno z določbo prvega odstavka 5. člena ZP-1, torej v fazi, kateri je šele sledila odločitev prekrškovnega organa, da zoper kršitelja izda plačilni nalog zaradi prekrška po ZJRM-1. Dejanje po opisu v obtožnem aktu ni kaznivo dejanje, saj je obdolženi podal le izjavo prekrškovnemu organu in ni pričal v postopku o prekršku pred sodiščem.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 126/2, 153, 154, 155, 221j.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prisilna poravnava – pravica delničarja do pritožbe – pravica do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave – stranke predhodnega postopka – nedovoljena pritožba
Le stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker pritožnika nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka, temveč sta navedla, da sta dolžnikova delničarja, nista procesno legitimirana za vložitev pritožbe.
ZFPPIPP ne podeljuje pravice delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012967
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu, ko je padel pri vzpenjanju po lestvi, ker se je na njej zlomil klin. Sodišče prve stopnje bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati dejstvo, da je tožnik padel pri vzpenjanju po lestvi, ki je bila postavljena namesto stopnic, in katero so uporabljali vsi izvajalci za prehod med etažami. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je do škode prišlo izključno zaradi samovoljnega ravnanja tožnika.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – ugovor neizpolnjene pogodbe
Naročnik lahko odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - prekluzivni rok
Rok za podajo odgovora na tožbo je prekluzivni rok, saj po izteku roka tožena stranka izgubi pravico, da na tožbo odgovori. Če poda tožena stranka odgovor na tožbo po izteku roka iz 1. odstavka 277. člena ZPP, ga sodišče ne upošteva.
odločanje o več pritožbah hkrati – zloraba procesnih pravic – zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave – začasnost več insolvenčnih postopkov – umik predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Vsi trije izpodbijani sklepi se nanašajo na postopke, ki so vezani na odpravo posledic insolventnosti istega dolžnika. Ker so navedeni postopki v medsebojni povezavi in soodvisnosti, je pritožbeno sodišče z enim sklepom odločalo o utemeljenosti vseh treh vloženih pritožb zoper izpodbijane sklepe.
Zakon dolžniku omogoča več načinov, preko katerih se v primeru nastopa insolventnosti lahko izogne skrajnemu učinku stečajnega postopka, to je prenehanju samega dolžnika s sorazmernim poplačilom upnikov. Med drugim sta temu namenjeni tudi obe obliki prisilne poravnave, to je redna prisilna poravnava ter poenostavljena prisilna poravnava. Uveljavljanje teh procesnih možnosti, ki pomenijo zastoj v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka na zahtevo upnice, pa ne more služiti zgolj namenu zavlačevanja in onemogočanja odločanja o predlogu upnice. V kolikor je iz načina uveljavljanja teh procesnih možnosti razvidno, da gre za zlorabo procesnih pravic, sodišče ne sme nuditi pravnega varstva takšnemu ravnanju dolžnika.
invalidska pokojnina - samostojni podjetnik - pravica do dela s krajšim delovnim časom - invalid II. kategorije
S pravnomočno sodbo je bila tožniku priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od določenega dne dalje na temelju II. kategorije invalidnosti. Zato je tožniku zakonito priznana pravica do izplačevanja delne invalidske pokojnine od datuma pravnomočnosti sodbe, saj je bil s tem dnem pravnomočno vzpostavljen temelj, po katerem je tožnik v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričel z delom v svoji dejavnosti s polovičnim delovnim časom. Za zakonitost takšne razsoje pravno ni relevantno, da je tožnik še naprej ostal v zavarovanju polni delovni čas, niti da je za takšen obseg zavarovanja plačeval prispevke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odškodnina - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - nižja plača - premoženjska škoda - bruto - neto - davki - prispevki - izrek sodbe
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
nagrada za uspešno poslovanje - stimulacija - zastaranje
Sporna nagrada za uspešno poslovanje (stimulacija) bi morala biti tožniku izplačana do konca leta 2006 torej do 31. 12. 2006. Ker je tožnik šele 20. 11. 2012 pozval toženo stranko na izpolnitev obveznosti in nato vložil tožbo, je od dneva zapadlosti do prvega poziva toženi stranki preteklo več kot pet let, zato je ugovor zastaranja tožene stranke utemeljen (206. člen ZDR).
ZJN-2 člen 4, 4/4. ZJN-2B člen 71, 71/7. OZ člen 407, 420, 631.
javno naročilo - čas oddaje javnega naročila - gradbena dela - izvajalec - podizvajalec - novela Zakona o javnem naročanju - Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcem - fiduciarna cesija - zahteva za plačilo
Za pravilno odločitev je pravno pomembno, kdaj je bilo oddano javno naročilo za dela, za katera je podjetje sklenilo s toženo stranko Pogodbo za izvedbo gradbeno, obrtniških in inštalacijskih del. Od tega datuma je odvisno, katera je materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi.
ZDR člen 161. OZ člen 86, 86/1. URS člen 155. ZDR-1 člen 161, 161/1.
letni dopust - odmera - uporaba predpisa - nov zakon - regres za letni dopust - sorazmerni del - sporazum - ničnost - odpoved pravici - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 13. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 (tožnica je skladno s 161. členom ZDR pravico do celotnega dopusta za leto 2013 pridobila 1. 1. 2013, ker ji je že v letu 2012 pretekel čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev) in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Za odmero dopusta in regresa veljajo določbe ZDR, saj bi uporaba določbe 1. odstavka 161. člena ZDR-1 (po katerem ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve, krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve) za tožnico pomenila poseg v pridobljene pravice. Tak poseg pomeni kršitev 155. člena URS o prepovedi povratne veljave pravnih aktov.
Ni odločilno, da je tožnica podpisala sporazum, ki vsebuje določbo, da ji gre dopust za leto 2013 in s tem regres za letni dopust le po novem ZDR-1. Delavec se minimalnim pravicam, ki mu gredo po zakonu, ne more odpovedati, zato so določbe sporazuma, ki se nanašajo na letni dopust in regres za leto 2013, ki naj bi tožnici pripadal le v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve v letu 2013, nične, saj nasprotujejo ustavi in prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezno delo
Sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za ukinitev delovnega mesta in za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tudi v primeru utemeljenega odpovednega razloga je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, če delodajalec ne preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in mu ne ponudi sklenitve nove pogodbe, kadar ta možnost obstoji. Sodišče prve stopnje bo zato moralo ponovno dokazno oceniti izpovedi prič in trditve tožene stranke, da delovno mesto referent / samostojni referent v izterjavi za tožnico ni bilo ustrezno delovno mesto in ji ga zato niso ponudili.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnikove zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja njegovega dela oz. dejavnosti. Zato tožbeni zahtevek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi bolezni, ni utemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prispevki za zavrovanje za primer brezposlenosti
V spornem obdobju za tožnika niso bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti. V primeru, ko niso plačani prispevki, glede na določbo 2. odstavka 59. člena ZUTD zavarovanec ne more pridobiti pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Izjema velja le, če bi šlo za primer, kot je določen v 3. odstavku 59. člena ZUTD, torej da bi bil tožnik v spornem obdobju v zavarovanje vključen na podlagi delovnega razmerja. Tega tožnik ni uspel dokazati. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost neutemeljen.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - pravna oseba
V sporni zadevi se postavlja vprašanje, ali je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor glede na to, da tožena stranka zatrjuje, da vročilnica ob vročitvi ni bila podpisana s strani tožene stranke. Iz vpogleda v vročilnico izhaja, da je na njej napisan datum štiriindvajseti februar 2014, datum je prečrtan, podpis je večkratno prečrtan, poleg pa je žig z datumom 6. 4. 2014 ter pripomba vročevalca "vročena štiriindvajseti februar 2014 - naslovnik odklanja ponovni podpis vročilnice". Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je poštni uslužbenec 3. 4. 2014 oglasil na naslovu tožene stranke in prosil, če lahko tožena stranka podpiše vročilnico za nazaj. Navaja, da je tožena stranka zavrnila podpis vročilnice. Kot dokaz, da je tožbo prejela 25. 2. 2014 predlaga zaslišanje pravnika pri toženi stranki, ki naj bi tožbo prejel. Zato obstaja dvom, da je izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 1. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.