poslovodna oseba - razrešitev - direktor - javna agencija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Tožnikova pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določbe, iz katere bi izhajalo, da je posledica tožnikove razrešitve s funkcije direktorja tudi prenehanje njegove pogodbe o zaposlitvi (t.i. klavzula o povezanosti). Določba, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas trajanja mandata, ne zadošča za stališče, da pogodba o zaposlitvi preneha avtomatično z razrešitvijo s funkcije direktorja. Delovno razmerje bi zato tožniku lahko prenehalo zgolj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – ugovor neizpolnjene pogodbe
Naročnik lahko odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 126/2, 153, 154, 155, 221j.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prisilna poravnava – pravica delničarja do pritožbe – pravica do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave – stranke predhodnega postopka – nedovoljena pritožba
Le stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker pritožnika nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka, temveč sta navedla, da sta dolžnikova delničarja, nista procesno legitimirana za vložitev pritožbe.
ZFPPIPP ne podeljuje pravice delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina - telesna okvara
Dodatek za pomoč in postrežbo je uživalcem pokojnine glede na 101. člen ZPIZ-2 mogoče priznati le, če sta pomoč in postrežba potrebni za opravljanje bodisi večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Ker pri tožnici ni izkazan dejanski stan iz 101. člena ZPIZ-1, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zakonito zavrnjen.
Novi ZPIZ-2, ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč glede na prehodno določbo 403. člena ZPIZ-2 samo še za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zato tožnici invalidnine ni mogoče priznati.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen ZDR). Tožnik je pridobil pravico do dopusta za sporno leto v začetku tega leta, pri tem pa regres ni vezan na dejansko izrabo tega dopusta, kot to zmotno razloguje pritožba.
ZPP člen 105, 108, 108/4, 108/5. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge - tožba - nepopolna vloga
Tožba, ki jo je tožnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je tožnika, ki ni imel pooblaščenca, poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Tožnik tožbe v postavljenem roku ni popravil, zato je sodišče prve stopnje tožbo v skladu s 4. in 5. odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odškodnina - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - nižja plača - premoženjska škoda - bruto - neto - davki - prispevki - izrek sodbe
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
Tožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.
pravdni stroški - plačilo sodnih taks - dolžniško-upniško razmerje med zavezancem in državo
Za obstoj terjatve do stranke, ki je bila oproščena plačila sodne takse, niti za obstoj terjatve do nasprotne stranke država kot upravičenec ne potrebuje posebnega pravnega naslova. Do izterjave takse je upravičena že na podlagi zakona in na tej podlagi sprejete odločitve sodišča, ki jo le-to sprejme po uradni dolžnosti. V skladu z novejšo sodno prakso ta odločitev ni več nujno sestavni del odločbe, s katero je bil končan postopek in s katero je bilo hkrati odločeno o stroških postopka.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/5.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja – obratovalni stroški – upravnik – revizija – sprememba sodne prakse – upravljanje večstanovanjske stavbe – terjatve upravnika do etažnih lastnikov – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – druga terjatev – začetek teka zastaralnega roka – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – najemnik
Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.
ZJN-2 člen 4, 4/4. ZJN-2B člen 71, 71/7. OZ člen 407, 420, 631.
javno naročilo - čas oddaje javnega naročila - gradbena dela - izvajalec - podizvajalec - novela Zakona o javnem naročanju - Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcem - fiduciarna cesija - zahteva za plačilo
Za pravilno odločitev je pravno pomembno, kdaj je bilo oddano javno naročilo za dela, za katera je podjetje sklenilo s toženo stranko Pogodbo za izvedbo gradbeno, obrtniških in inštalacijskih del. Od tega datuma je odvisno, katera je materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost
Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu kontrolorja dela (ki ga je zasedala tudi tožnica) za enega delavca in razporeditev tega dela med druge zaposlene pomeni organizacijski razlog in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je s tožbo uveljavljal obračun in izplačilo plač. Trdil je, da je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, čeprav ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Obrazložilo je, da iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker tožnik v roku 30 dni po zaključku dela pri toženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, je zavrnilo njegov zahtevek na izplačilo prejemkov iz naslova delovnega razmerja za sporno obdobje. Dejstva v zvezi z zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja je sodišče prve stopnje ugotavljalo samo, mimo in v nasprotju s tožnikovimi navedbami. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče svoje odločitve ni oprlo na dejstva, navedena v tožbi, ampak na dejstva, ki jih je ugotavljalo samo po uradni dolžnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
Tožnik s svojo izpovedbo ni potrdil trditve, da ni pomislil, da bi poklical policijo in da se ni skušal izogniti preizkusu alkoholiziranosti, da za to ni imel nobenih razlogov, ker je izpovedal, da ni poklical policije zato, ker je štel, da to ni potrebno. Tožnik pa sploh ni odgovoril na toženkine trditve, da je bila njegova dolžnost obvestiti policijo o prometni nesreči tudi zato, da omogoči preiskavo za ugotavljanje alkoholiziranosti. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti in ni dokazal, da za kršitve ni kriv.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB
VSL0081393
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 233, 233/3, 249.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo – ireverzibilna škoda – težko nadomestljiva škoda – ničnostni zahtevek – vrnitev prepovedanih plačil – prepovedano vračilo vložka – vrnitveni zahtevek družbe – kondikcija – pravice iz lastnih delnic
V primeru ugoditve ničnostnemu zahtevku zaradi prepovedanega vračila vložka gre za korporacijsko pravni vrnitveni zahtevek družbe s posledičnimi zahtevki za vrnitev delnic v premoženje družbe. Pravna posledica ničnosti je kondikcija, torej vračilo predmeta zastave, kolikor ga ima zastavni upnik še v posesti zastavitelju, v primeru pa, da je zastavni upnik predmet že odtujil, pridejo v poštev pravila o neupravičeni obogatitvi in sicer vrnitev dosežene koristi.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZPP člen 274, 274/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposlena oseba - pravni interes - zavrženje tožbe - interventni ukrepi
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF črtan citirani 4. odstavek 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža. Zato bi bilo potrebno tožbo tožnice v delu, ko je ta zahtevala ugotovitev začasne nezmožnosti za delo po 12. 6. 2013, zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081841
OZ člen 8, 22, 22/1, 22/2, 82, 372, 372/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 214, 214/2, 337, 337/1.
uporabnina – valorizacija – valorizacija uporabnine – začetek teka revalorizacije – začetek teka valorizacije glavnice – uporaba pogodbenega prava – razlaga spornih pogodbenih določil – subjektivno dojemanje spornih pogodbenih določil – uporaba načela enakovrednosti dajatev pri razlagi pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev pravdnih stroškov – pavšalni znesek povračila stroškov
Sodišče pogodbenega prava ne ugotavlja in uporablja po uradni dolžnosti, ampak morata njegovo vsebino pravdni stranki najprej zatrjevati in nato tudi dokazati. Ugotavljanje vsebine pogodbenega prava torej predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Šele po tem, ko sodišče vsebino pogodbenega prava ugotovi, ga uporabi kot avtonomno materialno pravo.
Subjektivno dojemanje strank pri razlagi spornih pogodbenih določil ne igra nobene vloge.