Po 2. odstavku 85. člena ZDR-1 mora delodajalec delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Namen te določbe je v tem, da se delavec z očitki seznani in na zagovor pripravi. Tožena stranka obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni dokazala. Tožniku je bila s tem, ko ni prejel pisne seznanitve z očitanimi mu kršitvami in mu ni bil omogočen zakonsko določen minimalni rok za pripravo na zagovor, kršena njegova pravica do obrambe. Zaradi tega je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ustanoviteljev zavodov ni mogoče šteti med lastnike zasebnih podjetij. Zato tožnik kot ustanovitelj zavoda v spornem času po zakonu ni bil zavarovan kot oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji (6. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ).
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po kakšni izmed drugih točk 15. člena ZZVZZ, torej ni bil zavarovan iz drugega naslova, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na podlagi 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/1-2, 170. ZUP člen 225.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je po veljavnem Seznamu telesnih okvar podana 50 % telesna okvara po IX. poglavju točka 10 a. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev, da je pri njem podana 50 % okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, utemeljen.
pravdni stroški - plačilo sodnih taks - dolžniško-upniško razmerje med zavezancem in državo
Za obstoj terjatve do stranke, ki je bila oproščena plačila sodne takse, niti za obstoj terjatve do nasprotne stranke država kot upravičenec ne potrebuje posebnega pravnega naslova. Do izterjave takse je upravičena že na podlagi zakona in na tej podlagi sprejete odločitve sodišča, ki jo le-to sprejme po uradni dolžnosti. V skladu z novejšo sodno prakso ta odločitev ni več nujno sestavni del odločbe, s katero je bil končan postopek in s katero je bilo hkrati odločeno o stroških postopka.
ZDR člen 109. ZDoh-2 člen 44, 44/1. ZPIZ-1 člen 144.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki za socialno varnost - davki
Tožena stranka je dolžna tožniku plačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, in sicer skladno s 109. členom ZDR.
Skladno z določili ZDoh-2 in ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna od razlike med bruto zneskom pripadajoče odpravnine in desetkratnikom povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji odvesti za tožnika akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati tako dobljeni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. Do izplačila vtoževanega zneska v celoti tožnik zato ni upravičen.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/5.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja – obratovalni stroški – upravnik – revizija – sprememba sodne prakse – upravljanje večstanovanjske stavbe – terjatve upravnika do etažnih lastnikov – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – druga terjatev – začetek teka zastaralnega roka – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – najemnik
Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen ZDR). Tožnik je pridobil pravico do dopusta za sporno leto v začetku tega leta, pri tem pa regres ni vezan na dejansko izrabo tega dopusta, kot to zmotno razloguje pritožba.
vračilo preveč izplačane plače - plačilo za delo - neupravičena obogatitev
Pravna podlaga za vračilo neupravičenih izplačil iz naslova preveč izplačane plače je določba prvega odstavka 190. člena OZ. V skladu s to določbo je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan vrniti prejeto, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženec je bil brez pravnega temelja na škodo tožeče stranke obogaten za znesek neutemeljeno izplačane plače (toženec je prejel plačo za delo v tujini, kljub temu, da se je iz tujine že vrnil), zato je bil ta znesek tožeči stranki dolžan vrniti.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 135, 135/1. ZUst člen 44, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - ustavna odločba
V 1. odstavku 135. člena POZZ je bilo določeno, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini, oz. do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oz. pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oz. preprečiti nadaljnje slabšanje. To določbo je kot podlago k svoji odločitvi uporabila tožena stranka v upravnem postopku pri odločanju o tožnikovi pravici do zdravljenja v tujini. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve in določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev (2. točka 23. člena ZZVZZ). Zato je tožnik na podlagi zakona imel pravico do zdravljenja v tujini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083389
ZPP člen 7, 212.
sklenitev pogodbe – podpis pogodbe – trditveno in dokazno breme
Ob zanikanju toženca, da je podpisal sporno pogodbo in reverz, je materialnopravno zmotno stališče, da je na tožencu dokazno breme, saj je v takem primeru dokazno breme na tožeči stranki, zlasti ob primerjavi spornih podpisov toženca, ki jih je toženec predložil in se razlikujejo od podpisov na pogodbi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013482
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
V tem sporu je tožnik zahteval odškodnino za nesrečo pri delu. Tožnik je kot kandidat za vojaka izvajal športno vadbo na športnem igrišču ter si pri tem poškodoval desno koleno. Tožena stranka je dokazala, da so bili vojakom zagotovljeni varni pogoji za izvedbo štafetnih iger, zato toženi stranki ni mogoče očitati, da vojakom in tožniku kot kandidatu za vojaka ni zagotovila varnih pogojev vadbe. Do nezgode je prišlo zaradi tožnikovega pretiranega tekmovalnega duha. Zato tožena stranka za nesrečo ni objektivno odgovorna. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, saj na strani tožene stranke ni bilo protipravnega ravnanja. Do nesreče je prišlo po krivdi tožnika, za tako škodo pa ne more odgovarjati delodajalec.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012976
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnik je pri razkladanju tovora utrpel nezgodo pri delu. Med razkladanjem z viličarjem se je ena paleta zataknila v cerado kamiona, zato jo je hotel poravnati. Stopil je na keson in prijel za les na sredini palete, ki se je odtrgal, zato je padel s kesona na tla. Vodja vzdrževanja, ki je tožnika uvedel v delo, je izpovedal, da tožniku ni dal posebnih navodil v zvezi z delom pri razkladanju, in da ga nikoli ni opozoril, da vozila ne sme razkladati. Pri toženi stranki je obstajala praksa, da vozniki pomagajo pri razkladu oziroma premiku palet, ker s tem viličaristu olajšajo razkladanje tovora, hkrati pa s tem prihranijo čas ter preprečijo morebitne poškodbe na vozilu. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku za nastalo škodo v nesreči pri delu ne odgovarja niti krivdno, ker naj bi do škode prišlo izključno zaradi nedopustnega ravnanja tožnika.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prekluzivni rok
Na to ali je tožba, za katero je s posebnimi predpisi določen rok za njeno vložitev, vložena pravočasno, sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Zmotno je stališče tožnika, da rok za vložitev tožbe ni začel teči, ker naj bi mu delodajalec zgolj ustno sporočil, da pri njem ni več zaposlen. Obstoj delovnega razmerja je bil med strankama sporen najmanj od dne, ko je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, zato bi tožbo moral vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ker tega ni storil, je njegova tožba pravilno zavržena (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Tožnik bi bil upravičen do denarne socialne pomoči po kriteriju minimalnega dohodka. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB
VSL0081393
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 233, 233/3, 249.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo – ireverzibilna škoda – težko nadomestljiva škoda – ničnostni zahtevek – vrnitev prepovedanih plačil – prepovedano vračilo vložka – vrnitveni zahtevek družbe – kondikcija – pravice iz lastnih delnic
V primeru ugoditve ničnostnemu zahtevku zaradi prepovedanega vračila vložka gre za korporacijsko pravni vrnitveni zahtevek družbe s posledičnimi zahtevki za vrnitev delnic v premoženje družbe. Pravna posledica ničnosti je kondikcija, torej vračilo predmeta zastave, kolikor ga ima zastavni upnik še v posesti zastavitelju, v primeru pa, da je zastavni upnik predmet že odtujil, pridejo v poštev pravila o neupravičeni obogatitvi in sicer vrnitev dosežene koristi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
Tožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.
Tožena stranka tožeči stranki ni izplačala plače za sporni mesec, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo zahtevku o plačilu prikrajšanja pri izplačilu neto plače za sporni mesec, ki je predstavljal znesek dolga iz naslova kredita in bi ga tožena stranka morala ob izplačilu plače nakazati kreditodajalcu tožeče stranke, vendar te obveznosti ni izpolnila.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev - minimalna pokojninska doba
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je podana preostala delovna zmožnost, zato ni pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Okoliščina, da je invalidska komisija v Bosni in Hercegovini pri tožniku ugotovila I. kategorijo invalidnosti, za rešitev obravnavane zadeve pravno ni relevantna. V sporu z mednarodnim elementom je namreč za ugotavljanje in ocenjevanje invalidnosti pristojen le izvedenski organ slovenskega nosilca zavarovanja, upoštevaje pri tem definicijo invalidnosti, opredeljeno v 60. členu ZPIZ-1.