Tožena stranka tožeči stranki ni izplačala plače za sporni mesec, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo zahtevku o plačilu prikrajšanja pri izplačilu neto plače za sporni mesec, ki je predstavljal znesek dolga iz naslova kredita in bi ga tožena stranka morala ob izplačilu plače nakazati kreditodajalcu tožeče stranke, vendar te obveznosti ni izpolnila.
poslovodna oseba - razrešitev - direktor - javna agencija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Tožnikova pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določbe, iz katere bi izhajalo, da je posledica tožnikove razrešitve s funkcije direktorja tudi prenehanje njegove pogodbe o zaposlitvi (t.i. klavzula o povezanosti). Določba, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas trajanja mandata, ne zadošča za stališče, da pogodba o zaposlitvi preneha avtomatično z razrešitvijo s funkcije direktorja. Delovno razmerje bi zato tožniku lahko prenehalo zgolj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012967
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu, ko je padel pri vzpenjanju po lestvi, ker se je na njej zlomil klin. Sodišče prve stopnje bi pri svoji odločitvi moralo upoštevati dejstvo, da je tožnik padel pri vzpenjanju po lestvi, ki je bila postavljena namesto stopnic, in katero so uporabljali vsi izvajalci za prehod med etažami. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je do škode prišlo izključno zaradi samovoljnega ravnanja tožnika.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen ZDR). Tožnik je pridobil pravico do dopusta za sporno leto v začetku tega leta, pri tem pa regres ni vezan na dejansko izrabo tega dopusta, kot to zmotno razloguje pritožba.
odločanje o več pritožbah hkrati – zloraba procesnih pravic – zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave – začasnost več insolvenčnih postopkov – umik predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Vsi trije izpodbijani sklepi se nanašajo na postopke, ki so vezani na odpravo posledic insolventnosti istega dolžnika. Ker so navedeni postopki v medsebojni povezavi in soodvisnosti, je pritožbeno sodišče z enim sklepom odločalo o utemeljenosti vseh treh vloženih pritožb zoper izpodbijane sklepe.
Zakon dolžniku omogoča več načinov, preko katerih se v primeru nastopa insolventnosti lahko izogne skrajnemu učinku stečajnega postopka, to je prenehanju samega dolžnika s sorazmernim poplačilom upnikov. Med drugim sta temu namenjeni tudi obe obliki prisilne poravnave, to je redna prisilna poravnava ter poenostavljena prisilna poravnava. Uveljavljanje teh procesnih možnosti, ki pomenijo zastoj v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka na zahtevo upnice, pa ne more služiti zgolj namenu zavlačevanja in onemogočanja odločanja o predlogu upnice. V kolikor je iz načina uveljavljanja teh procesnih možnosti razvidno, da gre za zlorabo procesnih pravic, sodišče ne sme nuditi pravnega varstva takšnemu ravnanju dolžnika.
ZDR člen 109. ZDoh-2 člen 44, 44/1. ZPIZ-1 člen 144.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki za socialno varnost - davki
Tožena stranka je dolžna tožniku plačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, in sicer skladno s 109. členom ZDR.
Skladno z določili ZDoh-2 in ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna od razlike med bruto zneskom pripadajoče odpravnine in desetkratnikom povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji odvesti za tožnika akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati tako dobljeni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. Do izplačila vtoževanega zneska v celoti tožnik zato ni upravičen.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZPP člen 274, 274/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposlena oseba - pravni interes - zavrženje tožbe - interventni ukrepi
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF črtan citirani 4. odstavek 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža. Zato bi bilo potrebno tožbo tožnice v delu, ko je ta zahtevala ugotovitev začasne nezmožnosti za delo po 12. 6. 2013, zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081354
OZ člen 190, 193, 197. SPZ člen 115. ZPP člen 39, 39/1, 287, 339, 339/2, 339/2-15.
upravnik – stroški obratovanja – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – verzija – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi tožbenih trditev in ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke. Ugovor tožene stranke, da preizkus izračuna stroškov po posameznih postavkah ni mogoč, bi zato lahko vplival le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
Določbo 197. člena OZ je mogoče uporabiti ne glede na to, ali je stranka vedela, da plačuje tuj dolg, ali ne. Zmota plačnika torej ni predpostavka za povračilo na tej zakonski podlagi.
V obravnavani zadevi materialno pravno podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku predstavlja 197. člen OZ. Zato vprašanji izstavitve in prejema računov za odločitev nista pomembni, niti za vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti. Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati.
Ustanoviteljev zavodov ni mogoče šteti med lastnike zasebnih podjetij. Zato tožnik kot ustanovitelj zavoda v spornem času po zakonu ni bil zavarovan kot oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji (6. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ).
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po kakšni izmed drugih točk 15. člena ZZVZZ, torej ni bil zavarovan iz drugega naslova, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na podlagi 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 19, 72, 75. ZPP člen 112.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Tožnik tožbe ni vložil v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (252. člen ZPIZ-1 in 72. člen ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (75. člen ZDSS-1).
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - pravna oseba
V sporni zadevi se postavlja vprašanje, ali je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor glede na to, da tožena stranka zatrjuje, da vročilnica ob vročitvi ni bila podpisana s strani tožene stranke. Iz vpogleda v vročilnico izhaja, da je na njej napisan datum štiriindvajseti februar 2014, datum je prečrtan, podpis je večkratno prečrtan, poleg pa je žig z datumom 6. 4. 2014 ter pripomba vročevalca "vročena štiriindvajseti februar 2014 - naslovnik odklanja ponovni podpis vročilnice". Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je poštni uslužbenec 3. 4. 2014 oglasil na naslovu tožene stranke in prosil, če lahko tožena stranka podpiše vročilnico za nazaj. Navaja, da je tožena stranka zavrnila podpis vročilnice. Kot dokaz, da je tožbo prejela 25. 2. 2014 predlaga zaslišanje pravnika pri toženi stranki, ki naj bi tožbo prejel. Zato obstaja dvom, da je izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 1. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost
Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu kontrolorja dela (ki ga je zasedala tudi tožnica) za enega delavca in razporeditev tega dela med druge zaposlene pomeni organizacijski razlog in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083389
ZPP člen 7, 212.
sklenitev pogodbe – podpis pogodbe – trditveno in dokazno breme
Ob zanikanju toženca, da je podpisal sporno pogodbo in reverz, je materialnopravno zmotno stališče, da je na tožencu dokazno breme, saj je v takem primeru dokazno breme na tožeči stranki, zlasti ob primerjavi spornih podpisov toženca, ki jih je toženec predložil in se razlikujejo od podpisov na pogodbi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odškodnina - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - nižja plača - premoženjska škoda - bruto - neto - davki - prispevki - izrek sodbe
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023303
KZ-1 člen 284, 284/1. ZP-1 člen 51, 51/1, 55, 55/1.
kriva izpovedba – hitri prekrškovni postopek – zbiranje obvestil – izpovedba priče pred sodiščem – postopek o prekršku – opis dejanja
Ob upoštevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe po 1. odstavku 284. člena KZ-1 in ureditve hitrega postopka ter pooblastil in pristojnosti prekrškovnih organov v hitrem postopku, obdolženčeve izjave policistoma v zvezi z zbiranjem podatkov in dokazov zoper kršitelja ZJRM-1, ni mogoče šteti za izpovedbo priče pred sodiščem v postopku o prekršku. Gre za izjavo, dano prekrškovnemu organu v fazi zbiranja obvestil, skladno z določbo prvega odstavka 5. člena ZP-1, torej v fazi, kateri je šele sledila odločitev prekrškovnega organa, da zoper kršitelja izda plačilni nalog zaradi prekrška po ZJRM-1. Dejanje po opisu v obtožnem aktu ni kaznivo dejanje, saj je obdolženi podal le izjavo prekrškovnemu organu in ni pričal v postopku o prekršku pred sodiščem.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013482
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
V tem sporu je tožnik zahteval odškodnino za nesrečo pri delu. Tožnik je kot kandidat za vojaka izvajal športno vadbo na športnem igrišču ter si pri tem poškodoval desno koleno. Tožena stranka je dokazala, da so bili vojakom zagotovljeni varni pogoji za izvedbo štafetnih iger, zato toženi stranki ni mogoče očitati, da vojakom in tožniku kot kandidatu za vojaka ni zagotovila varnih pogojev vadbe. Do nezgode je prišlo zaradi tožnikovega pretiranega tekmovalnega duha. Zato tožena stranka za nesrečo ni objektivno odgovorna. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, saj na strani tožene stranke ni bilo protipravnega ravnanja. Do nesreče je prišlo po krivdi tožnika, za tako škodo pa ne more odgovarjati delodajalec.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba
Tožničin delodajalec, pri katerem je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo, je svoje obveznosti po sodbi delovnega sodišča izpolnil (tožnica je dobila izplačane razlike v plači, delodajalec jo je pozval nazaj na delo). Zato tožnica ne more za isto obdobje poleg plač hkrati obdržati še denarno nadomestilo za brezposelnost, izplačano iz javnih sredstev.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/1-2, 170. ZUP člen 225.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je po veljavnem Seznamu telesnih okvar podana 50 % telesna okvara po IX. poglavju točka 10 a. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev, da je pri njem podana 50 % okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, utemeljen.