OZ člen 587, 615, 615/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
najemna pogodba – sklepčnost – molče obnovljen najem – nedovoljene pritožbene novote – priznana dejstva – prejem računa – vštetje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde
Glede na tožničino trditveno podlago je po presoji višjega sodišča tožbeni zahtevek sklepčen in so pritožbene trditve o nasprotnem neutemeljene. Če bi se namreč izkazale tožničine navedbe za resnične, torej da je tožena stranka na podlagi sklenjene Pogodbe nepremičnino uporabljala, zanjo pa kljub izstavljenim in zapadlim računom ni plačala dvoletne najemnine, je tožničin zahtevek na plačilo zneska 19.920,00 EUR s pripadki povsem utemeljen.
URS člen 35. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZprCP člen 110, 110/2, 110/2-7, 110/10.
zapustitev kraja prometne nesreče - ogled prometne nesreče - dolžnost udeleženca čakati na prihod policistov
Obveznost udeleženca, da ostane na kraju prometne nesreče do pričetka ogleda, mora biti zamejena ne samo s pričetkom ogleda, temveč tudi s potrebno strokovnostjo izvajalcev le-tega oziroma policistov, saj je udeleženec prometne nesreče dejansko dolžan trpeti le tiste omejitve, ki izhajajo iz njegove obveznosti ostati na kraju prometne nesreče ob običajnem postopanju policistov, kar pomeni, da udeleženec prometne nesreče kraj le-te lahko zapusti, če policistov nesorazmeren časovni interval ni (le ta je odvisen od različnih variabilnih okoliščin posameznega primera).
Načelno stališče, da začetek stečajnega postopka še ni razlog za odlog plačila sodne takse, je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera.
Ker ima tožeča stranka težko unovčljivo premoženje (terjatve, ki so (že) predmet sodnih postopkov), ki ga ni mogoče unovčiti v roku za plačilo sodne takse, in upoštevaje, da je tožeča stranka vložila več zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, je utemeljeno pričakovanje, da bo tekom stečajnega postopka z unovčevanjem stečajne mase pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. ZOdvT člen 13. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 7, 19.
vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka – sestava pogodbe – odvetniška nagrada – nagrada v razponu – osnova za določitev odvetniške nagrade – stroški pristopa na narok
Nevročitev prepisa zvočnega posnetka naroka bi lahko predstavljala bistveno kršitev postopka, če bi kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, v določenih primerih pa bi lahko celo prerasla v absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu.
ZMV člen 26, 26/8. ZP-1 člen 106, 106/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107/ 107/12.
zakonski znaki prekrška - opis dejanskega stanja - dopolnitev obdolžinega predloga - preizkus alkoholiziranosti
Opis zgolj abstraktnega dela prekrška v opisu dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomeni, da takšen opis nima zakonitih znakov zatrjevanega prekrška (enako velja v primeru, če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni in ne konkretni opis prekrška). V tovrstnem primeru bi sodišče prve stopnje vlagateljico obdolžilnega predloga moralo pozvati, da svoj obdolžilni predlog dopolni s konkretizacijo opisa zatrjevanega prekrška po osmem odstavku 26. člena ZMV (prvi odstavek 106. člena ZP-1), česar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, s čemer je v zvezi s tem prekrškom zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračilo. To pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega ostavka 155. člena ZP-1.
Če stečajni upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti (ker o kakšnem pravnoodločilnem dejstvu, pomembnem za njen preizkus, ni bil seznanjen), določila četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti.
Poslovna dejavnost tožene stranke zajema med drugim ravno davčno svetovanje, zaradi česar je moč upravičeno pričakovati, da tožena stranka to področje strokovno obvladuje in poseduje vsa potrebna specialna znanja. Najmanj kar se od nje kot od dobrega gospodarstvenika zahteva, je opozorilo stranki v primeru doseženega praga za vpis v register DDV in to ne glede na to, ali je stranka fizična oseba ali gospodarski subjekt. Računanje na to, da stranka pozna predpise, zaradi česar opozorilo ni potrebno, pomeni ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
upravnik – aktivna legitimacija upravnika – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari – veljavnost pogodbe o upravljanju
V konkretnem primeru ni bilo sporno vprašanje, ali je toženka (kot njihova solastnica) dolžna nositi stroškovno breme za skupne dele (večstanovanjske) stavbe, ampak ali je tožnica v zvezi s tem upravičena od nje karkoli zahtevati. Tega pa slednja ni izkazala.
SPZ člen 34. ZFPPIPP člen 253, 253/1, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 286, 286/1.
motenje posesti - stečaj - izpolnitev nedenarne terjatve - restitucijski zahtevek se pretvori v denarno terjatev - priglasitev v stečajni postopek - prenehanje terjatve
Restitucijski zahtevek tožeče stranke je predstavljal zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve in izvedbo storitve, kar se po določbi prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka dolžnika pretvori v denarno terjatev, zato bi tožeča stranka po prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP svojo terjatev morala v denarnem znesku priglasiti v stečajnem postopku, opustitev česar je po določbi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP imela za posledico prenehanje njene terjatve, tudi v primeru, če je obstajala.
Dejstvo, da so tožencu usahnili dohodki iz delovnega razmerja, ni okoliščina, ki bi toženca opravičevala, da sprejete obveznosti vračila kredita ne izpolni, saj so udeleženci obligacijskega razmerja svoje obveznosti dolžni izpolniti in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
Načelno sicer velja dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, vendar ni dolžno izvesti dokazov, če za to obstajajo upravičeni razlogi, med katere spada tudi zavrnitev nesubstanciranih dokaznih predlogov.
Sámo dejstvo plačila odškodnine s strani tožeče stranke naročniku še ne pomeni priznanja toženkine poslovne odškodninske odgovornosti. Tožeča stranka v predmetni zadevi namreč uveljavlja samostojen regresni zahtevek iz naslova povračila povrnjene odškodnine pošiljatelju blaga na podlagi 37. člena CMR, presoja (ne)obstoja odškodninske odgovornost tožene stranka na podlagi 17. člena CMR v predmetnem postopku pa je samostojna in neodvisna od razmerja med pošiljateljem in tožečo stranko.
izvršilni stroški – stroški zavarovanja terjatev – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasnost zahteve
Stališče, da bi moral upnik zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov zavarovanja najpozneje v 8 dneh od prejema izvršiteljevega obračuna, ko bi njegovi pravilnosti še lahko ugovarjal, je povsem skladno z zakonsko zahtevo, da je treba povrnitev izvršilnih stroškov (oziroma stroškov zavarovanja terjatve) zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina. Upnik bi se zato lahko na 30-dnevni (objektivni) rok po zaključku postopka skliceval zgolj v primeru, da bi bil postopek zavarovanja že končan ali ustavljen.
sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika – končni sklep o pravdnih stroških – delitev obratovalnih stroškov – kogentne določbe SZ-1
Izpodbijani sklep je sklep o odmeri stroškov začasnega zastopnika in ne končni sklep o pravdnih stroških, ki bi delil usodo uspeha strank v pravdi. Odločitev o glavni stvari (oziroma o uspehu strank v postopku) nanj ne vpliva.
Delitev obratovalnih stroškov je od uveljavitve novele SZ-1A urejena s kogentno določbo 30. člena SZ-1. Ključi delitve niso več v dispoziciji etažnih lastnikov, pač pa prepuščeni in predpisani s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb, izdanim na podlagi zakona. Torej so materialno pravo, ki ga mora poznati tako sodišče (iura novit curia), kot stranke, saj nepoznavanje prava škoduje.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – protispisnost – pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu – dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev je podana v primeru, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in temi sami listinami, torej ko pride do napačnega prenosa podatka iz natančno določene listine iz spisa v sodbo, česar pa pritožnica ne zatrjuje, saj ni navedla, iz katere konkretne listine je bil podatek nepravilno prenesen v sodbo. Zato njen očitek, s katerim kritizira dokazno oceno prevoznih listin, ni utemeljen. S podanim očitkom toženka namreč izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede višine dolga, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog.
S pritožbenim navedbami, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog in zato v pritožbenem postopku ni upoštevan.
posojilna pogodba – dejansko stanje – dokazna ocena – ocena izpovedi stranke
Prvo sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ni verjelo tožniku. Njegove trditve o izročitvi spornega zneska so, izhajajoč že iz narave stvari same, osnovnih pravil logičnega sklepanja in pričakovanega ravnanja (zgolj) povprečno skrbnega posameznika, izkustveno oziroma življenjsko gledano povsem neverjetne.
ZPP člen 22, 22/1, 142, 214, 214/2, 451, 452, 453.
ugovor krajevne pristojnosti – vročitev pripravljalne vloge – fikcija vročitve – neprerekane trditve – spor majhne vrednosti – prekluzija
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala šele v pritožbi, je prepozen.
V postopkih v sporih majhne vrednosti morajo pravdne stranke vse navedbe podati v tožbi oziroma odgovoru na tožbo. Po tem lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe nasprotne stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke podajo v drugih vlogah (vključno s pritožbo), se ne upoštevajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POKOPALIŠČA
VSL0080920
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-12, 339/2-15, 454, 454/2.
narok – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – sklenitev pogodbe – poslovodstvo brez naročila – tuj posel – prevoz trupel –protispisnost – pravnomočnost
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izrecna, in da ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje strank ali prič pomeni takšno zahtevo. Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni neomejena. Sodišče ima pri tem določeno diskrecijo. Zavrne lahko izvedbo dokaza s katerim ne bi bilo mogoče ugotoviti pravno relevantnega dejstva ali izvedbo dokaza, katerega dokazno sporočilo ne bi moglo odločilno vplivati na njegovo odločitev.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZBPP člen 13. ZPP člen 108.
odlog plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – lastni dohodek družine – minimalni dohodek
Pri presoji o utemeljenosti predloga za odlog plačila sodišče upošteva mesečne dohodke predlagatelja (in njegovih družinskih članov), do ostalih prilivov, ki izhajajo iz bančnih izpiskov, pa se mora kritično opredeliti oziroma preveriti njihov izvor.
Zadošča, da stranka v predlogu za odlog plačila kot razlog za odlog navede trenutno nezmožnost takojšnjega plačila.