OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083345
OZ člen 33, 33/5, 65, 65/1, 104, 104/2.
predpogodba – razdor predpogodbe – pogodba o ari – vrnitev are – sprememba tožbe
Zahteva za sklenitev glavne pogodbe lahko temelji le na veljavni predpogodbi. V obravnavanem primeru je bila predpogodba razdrta po samem zakonu, zato je tožnikov očitek tožencu, da ga ni pozval k sklenitvi glavne pogodbe, v očitnem nasprotju z načelom avtonomije volje pogodbenih strank. Tožnik torej do vrnitve are ni upravičen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083314
OZ člen 6, 117, 117/3, 494, 599, 599/3. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba – zakup nepremičnin – kmetijska zemljišča – stavbe – predmet zakupa – odstop od pogodbe – pravica do povrnitve škode – pogodbena odškodninska odgovornost – pravne napake stvari dane v zakup – nelegalna ali neskladna gradnja – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – pasivna legitimacija
Zapis glede predmeta zakupa in lastninske pravice zakupnika v zakupni pogodbi, da objekti, trajni nasadi in naprave na zemljiščih niso last Republike Slovenije, temveč zakupnika, nasprotuje prisilnemu predpisu 4. odstavka 26. člena ZKZ in 8. člena SPZ.
Podizvajalec, ki ga Obligacijski zakonik imenuje sodelavec, je le tista oseba, ki z izvajalcem sklene pogodbo, katere predmet je posel ali del posla, ki se ga je izvajalec zavezal opraviti v razmerju do naročnika. Podelitev statusa podizvajalca glavnega izvajalca je tako treba razlagati v okviru pravne narave konkretnega pogodbenega razmerja med podjemnikom (glavnim izvajalcem) in naročnikom ter razmerja med glavnim izvajalcem in tožnikoma. Neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca ima namreč podlago v njegovi obveznosti do podjemnika, zato naročnik s plačilom podizvajalcu neposredno izpolni svojo obveznost do izvajalca (in hkrati izvajalčevo obveznost do podizvajalca). V zagotavljanju nastanitve delavcem glavnega izvajalca ni potrebne koneksnosti v razmerju do naročnika in glavnega izvajalca, med katerimi je bila sklenjena gradbena pogodba.
Podizvajalec po Zakonu o javnem naročanju je vsaka oseba, ki za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Podizvajalci so torej v luči tega zakona le tisti sodelavci, ki izvajajo dela, ki so neposredno povezana s konkretnim javnim naročilom. Neposredna vez s predmetom javnega naročila in s tem pogodbo o izvedbi tega je izkazana takrat, kadar oseba (podizvajalec) dobavlja blago ali izvaja storitev, ki so namenjene izključno izvedbi konkretnega javnega naročila.
stvarna pristojnost – odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sodnega varstva
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
Zahtevek za izgradnjo podpornega zidu spada v zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ. Gre za odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred izvedbo nasipa v tem smislu, da vira nevarnosti (znova) ne bo več. Odločanje o odškodninskih zahtevkih je v pristojnosti sodišč, pri čemer ni pomembno, ali je za izvedbo ukrepov iz 133. člena OZ (v tem primeru za izgradnjo podpornega zidu) potrebno gradbeno dovoljenje.
Po 1. odstavku 9. člena ZVO-1 je povzročitelj odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom (zgolj) v primeru čezmerne obremenitve okolja.
aktivna legitimacija – upravnik večstanovanjske stavbe – izpolnjevanje obveznosti – verzija
Aktivna legitimacija upravnika za izterjavo stroškov dobaviteljev in izvajalcev storitev je podana, če ta navedbe dejstva o prikrajšanju tožeče stranke. Sklicevanje na 30. in 59. člen SZ-1 ne zadošča.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082356
ZLNDL člen 2 – 5. ZNO člen 7. ZLPP člen 1. ZGJS člen 73, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1. SPZ člen 43, 269. ZPP člen 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pravna podlaga lastninjenja - lastninjenje pred ZLNDL na podlagi ZGJS - vključitev v otvoritveno bilanco - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - objekt oziroma hangar - sklepčnost tožbenega zahtevka - priposestvovanje - nedovoljene pritožbene novote - vrednost spornega predmeta
Okoliščina, da tožničina pravna prednica takšnega zemljišča po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje (ki temelji na ravno takšni trditvi tožnice) ni vključila v otvoritveno bilanco, ne pomeni, da je s tem dokončno izgubila pravico uporabe na takšnem zemljišču. Pomeni le, da je tožničina prednica po ZLPP olastninila le družbeni kapital, ovrednoten v otvoritveni bilanci. Ugotovitev, da se je po ZLPP olastninila le stavba in ne funkcionalno zemljišče, sicer sama po sebi ne bi preprečevala, da se zasebna lastnina na slednjem vzpostavi na podlagi subsidiarnega (oziroma sekundarnega) lastninskega zakona, tj. ZLNDL. Na Slovensko odškodninsko družbo (SOD) je namreč na podlagi ZZLPPO prešlo le premoženje oziroma družbeni kapital tistih podjetij, ki do rokov, določenih v 3. členu ZPP, niso uspela pridobiti soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo za preoblikovanje (ki torej do določenih rokov niso uspela zaključiti lastninjenja po ZLPP). Navedeno pa za tožničino prednico, upoštevajoč neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, ne velja.
Kot oviro za lastninjenje spornih nepremičnin po ZLNDL je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tolmačilo okoliščino, da je toženka še pred njegovo uveljavitvijo takšne nepremičnine olastninila.
ZGJS pomeni podlago za primarno privatizacijo, v katero po njeni dokončni izvedbi ni več mogoče posegati. Dejstvo, da je pridobitev pravice na podlagi ZLNDL originarna, torej ne vpliva na odločilnost dejstva, da je takšen način lastninjenja šele sekundarne narave, tj. če se nepremično premoženje še ni olastninilo po določbah drugih privatizacijskih zakonov
URS člen 14, 14/2. OZ člen 17, 17/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9. ZIZ člen 15, 102, 102/1, 102/1-1. ZPP člen 81.
terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški dolžnika - stroški iz stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - individualna izvršba
Čeprav v postopku stečaja nad pravno osebo vse stroške plača upravitelj, je v postopku osebnega stečaja potrebno ločiti med stroški, ki se plačajo iz stečajne mase in jih plača upravitelj, in stroški, ki predstavljajo stroške dolžnika ter jih je dolžan plačati dolžnik sam. Fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek, ohrani poslovno (in s tem pravdno) sposobnost za tiste stroške, ki jih je dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase. Posledično je možna tudi izvršba za te terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka.
obnova postopka pred višjim sodiščem - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker upoštevanje listin, ki jih je nasprotni udeleženec priložil predlogu za obnovo postopka, ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o pritožbi, obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP ni podan.
Ker M. M. ni stranka tega postopka in v njem tudi ni bil udeležen kot druga oseba v smislu določb ZPP, nima pravice opravljati procesnih dejanj oziroma vlagati vlog v tej zadevi. Zato je sodišče njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
Tožnikov delodajalec ni zagotovil delovne opreme, ki bi bila vzdrževana tako, da bi v času obravnavane nezgode ustrezala zahtevam za varnost in zdravje, kar je bil izključni vzrok obravnavanega škodnega dogodka, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – pravočasnost predloga – vročilnica – osebna vročitev – nadomestna vročitev – trditveno in dokazno breme
ZIZ ne določa roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vročitev je lahko pravilna tudi, če pisanje ni vročeno osebno stranki, temveč pride do nadomestne vročitve. Zgolj opustitev navedbe razmerja osebe, ki je pisanje prevzela, do dolžnika, ne privede nujno do nezakonitosti vročitve; taka bi bila vročitev le, če bi bilo pisanje izročeno osebi, ki ne more biti prejemnik.
Dolžnik zgolj s trditvami, da podpis na vročilnici ni njegov, glede na pravila o nadomestni vročitvi, ni podal zadostne trditvene in dokazne podlage, s katero bi izpodbil pravilnost vročitve.
Pritožnika zatrjujeta, da sta lastnika nepremičnin oziroma da nepremičnine, na katerih je vpisana lastninska pravica na zapustnika, niso predmet zapuščine, kar sicer izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov, zato je zahtevek pritožnikov, da v zapuščino ne spadajo nepremičnine, manj verjeten.
delitev solastnine – način delitve – fizična delitev – upravičen interes – pravni standard
Okoliščina, da predlagateljica ni formalna imetnica zaščitene kmetije, ker se je nanjo primožila, ne more imeti vpliva na pravilnost odločitve, saj predlagateljica od poroke naprej, to je vrsto let, živi in dela na zaščiteni kmetiji. Večja višina solastnega deleža prvi nasprotni udeleženki sama po sebi ne daje te prednosti, da bi moralo sodišče upoštevati njen predlog za delitev spornih nepremičnin, prav tako za odločanje ni odločilen dosedanji način uporabe. Upravičen interes je pravni standard, ki ga sodišče upošteva in oceni v vsakem primeru posebej.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oziroma neučinkovito zaradi varstva upnikov.
neveljevnost oporoke – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost – sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati – pisna oporoka pred pričami
Zapustnik je nesposoben za razsojanje glede izjave poslednje volje, če je v takem duševnem stanju, da ne more bodisi pravilno doumeti oziroma razumeti pomena te izjave in njenih posledic, bodisi ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.
To, da je oporočitelj oporoko najprej podpisal, potem pa izjavil, da je to njegova oporoka in ne obratno, kakor se dobesedno glasi besedilo 1. odstavka 66. člena ZD, je dejansko nebistveno. Bistveno je, da je šlo za enotno pravno dejanje (unitas actus).
Na obseg razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih mora vsebovati sodba, da zadosti kriteriju obrazloženosti, ne more vplivati dejstvo, da tožena stranka dodatnim navedbam in dokazom tožnice, ni (več) ugovarjala, niti ni ponudila novih dokazov. Takšna pasivnost namreč ne more pomeniti, da je s tem priznala dejstva, ki jim je predhodno ugovarjala. Predstavlja lahko le podlago za zaključek, da tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena, ki je prešlo nanjo, ni zmogla in da je zato tožeča stranka tista, ki je svoje trditve uspela dokazati. Ne odvezuje pa takšna pasivnost sodišča dolžnosti, da izvedene dokaze presodi v smislu 8. člena ZPP in da o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti danih ugovorov navede tudi razloge.
Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh.
ZPP člen 158, 158/1, 360, 360/1. ZIZ člen 65, 65/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – umik tožbe – povračilo stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek oziroma, ko je tožeča stranka dosegla izbris hipoteke, ki je bil tudi pričakovan in končni rezultat pravdanja. Odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, je zato pravilna.