ZArbit člen 11, 11/2. ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2.
pristojnost arbitraže - ugovor pristojnosti - pravočasnost ugovora
Sicer pa je bilo o tem, da bo o zahtevku v kontradiktornem pravdnem postopku odločalo stvarno in krajevno pristojno OS P, že odločeno s (pravnomočnim) sklepom VL 2013 z dne 19. 12. 2013, kar brez dvoma kaže na to, da bi se moral dolžnik na dogovorjeno pristojnost arbitraže, s katero ugovarja sodni pristojnosti, sklicevati (že) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem ni odveč poudariti, da mora dolžnik enako ravnati tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča (glej drugi odstavek 62. člena ZIZ).
Pritožba zoper sklep višjega sodišča o pritožbenih stroških kot delu sodbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi, v zakonu ni predpisana. Zato tožeča stranka ne more imeti pravovarstvene potrebe za vložitev pritožbe.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013384
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZUNEO člen 5, 5/1, 5/2, 22, 22/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - načelo enakega obravnavanja
Ker je tožnica prejela pisno opozorilo pred odpovedjo kljub dejstvu, da ni storila kršitev delovnih obveznosti, ki jih očita tožena stranka in je bila tožena stranka z navedenim seznanjena, je evidentno, da je šlo za očitno neutemeljeno opozarjanje ter pisna opozorila niso bila dana z namenom, ki ga predvideva ZDR. Ravnanje tožene stranke kaže na to, da je bil namen opozoril ustvarjanje psihičnega pritiska nad tožnico, kar je nesprejemljivo in nezakonito in je eden od tipičnih izvršilnih znakov mobbinga.
K mobbingu lahko pripomorejo tudi nejasno opredeljene naloge v notranjih organizacijskih aktih, neskladnost notranjih aktov z zakonskimi in podzakonskimi akti, neprimernosti dodeljenih nalog glede na sistemizirano delovno mesto in preobremenjenost z delom, kot tudi premestitev delavca z namenom, da se ga izloči iz dotedanjega delovnega okolja in sodelavcev, kar delavcu prepreči, da bi ohranjal in vzdrževal socialne stike. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da imajo vodstveni delavci pooblastila in zakonsko podlago, da lahko premeščajo delavce ter jim lahko izdajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za katere se kasneje lahko tudi izkaže, da so bila neupravičeno izdana in da takšnih ravnanj nadrejenih delavcev ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu (mobbing), napačno.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo so ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v tožnikovem primeru niso bile podane. Zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 51.
potni stroški - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Tožnica je upravičena do povračila stroškov kilometrine za prihod na delo in z dela za vsak dan, ko je opravljala delo, ker javnega prevoza ni.
Za nastanek obveznosti povračila višjih stroškov zadostuje, da je tožnica o spremembi naslova obvestila delodajalca in ni bistveno, da tožena stranka po obvestilu tožnice ni spremenila podatkov o bivališču tožnice v pogodbi o zaposlitvi. Gre za obveznost delodajalca, ki izhaja neposredno iz zakona.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1. ZDavP-2 člen 3, 3/4,145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9, 152, 152/1.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški davčne izvršbe – davek
Seznam izvršilnih naslovov je primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo stroškov davčne izvršbe, ki so dolžniku v plačilo naloženi z izvršljivim sklepom davčnega organa, ki predstavlja samostojen izvršilni naslov in je kot tak lahko vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov. Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so namreč pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek.
odločanje o predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v času trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – mnenje socialno varstvenega zavoda
Ker je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca treba zagotoviti, da po ustavitvi izrečenega varnostnega ukrepa ne bo prišlo do situacije, ko bi se nasprotnega udeleženca izpustilo na prostost, saj bi na ta način glede na mnenja psihiatrov lahko prišlo do nepredvidljivih in nevarnih ravnanj nasprotnega udeleženca, s katerim bi lahko ogrožal svoje življenje oziroma življenje drugih, je prvo sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve še v času, ko je bil nasprotni udeleženec na podlagi varnostnega ukrepa še na obveznem psihiatričnem zdravljenju.
Ker sta pravdni stranki v pogodbi določili način valorizacije pogodbene vrednosti z indeksom TOM, ki ga Statistični urad RS tudi po 01. 01. 2007 še vedno izračunava in izračun objavlja na svojih spletnih straneh, za kar je pristojen, ne more biti nobenega utemeljenega razloga za prenehanje valorizacije po tem datumu. Okoliščina, da je po vključitvi Republike Slovenije v euro območje stopnja inflacije bistveno nižja kot v času sklenitve pogodbe je sama po sebi upoštevana v višini TOM, kot merilu indeksacije obveznosti. To pomeni, da je indeksacija v tem obdobju ustrezno nižja. Zgolj to pa ne more biti razlog za izključitev indeksacije, ki sta jo pravdni stranki izrecno dogovorili v pogodbi v dopustnem obsegu.
ZPP člen 12, 185, 185/5, 277, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. POJASNILO: VSL0080991 je že v bazi na zahtevo vsrs - ZATO TU MANJKA.
sprememba tožbe – rok za odgovor – načelo kontradiktornosti – materialno procesno vodstvo – grajanje procesnih kršitev
Pravica do odgovora na tožbo je vsebovana v splošnem pravilu iz 277. člena ZPP oziroma (pri spremembi tožbe) v določbi petega odstavka 185. člena ZPP, ki govori o primernem roku. Kadar gre za spremembo tožbe, ki bistveno ne spreminja substance sodne zadeve, je primeren rok lahko tudi krajši kot 30 dni. Kadar pa gre pri spremenjeni tožbi za povsem novo tožbo, pa bo le težko najti razlikovalni razlog, zaradi katerega bi imel toženec manj časa za pripravo obrambe kot toženec, ki sicer takšno tožbo prejme v odgovor na podlagi 277. člena ZPP.
Sodišče mora laično stranko opozoriti, da lahko na spremenjeno tožbo odgovori v primernem roku. Če tega ne stori, lahko takšna stranka ne glede na pravilo 286b. člena ZPP kršitev te svoje pravice uveljavlja v pritožbenem postopku.
podjemna pogodba - izvajalec del - zakupna pogodba - razmerje med leasingojemalcem in leasingodajalcem - pooblastilo
Za tožnico kot izvajalko del, ko je prejela vozilo v popravilo, ni bilo bistveno razmerje med leasingojemalko in leasingodajalko, pač pa to, da je vozilo, ki je bilo v lasti toženke, popravila in kasneje pravilno izstavila račun toženki, ki je tako zavezana za plačilo opravljenega dela.
denarna odškodnina - višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti -zavarovalno kritje - poškodbe hrbtenice
Brezpredmetno je navajanje, da naj bi tožnica še po končanem zdravljenju prejemala injekcije zaradi poškodbe levega sednega živca. Povsem enako velja tudi za njeno nestrinjanje z zaključki sodišča prve stopnje, češ da zaradi dogodka duševnih bolečin kot posledice zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni utrpela. Ne gre namreč za vprašanje, ali tožnica ima težave, ki jih mora lajšati z injekcijami, ampak ali so te (težave) posledica obravnavane prometne nezgode (in ali so zaobsežene z zavarovalnim kritjem). V zvezi s tem pa je izvedenec medicinske stroke jasno navedel, da tožnica ob dogodku ni utrpela poškodbe sednega (ishiadičnega) živca (prav tako ne poškodb skeleta oziroma nestabilnosti med vretenci), ampak „zgolj“ prehodni popoškodbeni bolečinski sindrom sednega živca levo. Z zavarovanjem, iz naslova katerega tožnica uveljavlja plačilo, pa je, kar se hrbtenice tiče, krita le škoda, ki je posledica medicinsko dokazanih svežih poškodb skeleta oziroma dokazanih popoškodbeno nastalih svežih nestabilnosti med vretenci celotne hrbtenice.
ZD člen 132, 203, 203/1, 203/2, 210, 211, 212, 220.
oprava zapuščinske obravnave – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju – uveljavljanje nujnega deleža – spor o dejstvih
Dediči primarno uveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku. Če jim je bila dana možnost, da jih v njem uveljavljajo, jih po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne morejo več uveljavljati v pravdi. Če v zapuščinskem postopku sodelujejo, jih pravnomočni sklep o dedovanju veže.
stvarna pristojnost – odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sodnega varstva
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost postopka ugotavljanja dejanskega stanja in (objektivno sprejemljivo) argumentacijo, kar je edino predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča pri uveljavljanju pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa ponovno neposredno preizkušanje dejanske podlage spora.
Ker je na mednarodni tekmi, ki so jo varovali varnostniki in policisti specialci, veljal poostren varnostni režim, bi tožnik moral upoštevati izrečeni ukrep varnostnika, da se ne sme vrniti na tribuno med avstrijske navijače, zaradi neupoštevanja katerega je prišlo do ukrepanja policista (tožnika je prisilno odpeljal iz dvorane, ker se je slednji, kljub prepovedi, vrnil).
OZ člen 83, 922, 922/1, 977. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-1.
zavarovalni primer – definicija zavarovalnega primera – nezgodno zavarovanje za primer smrti – izključitev obveznosti zavarovalnice – nejasno pogodbeno določilo – razlaga pogodbe – nezgodna smrt – smrti zaradi utopitve – ekstremni šport
Stranki z definiranjem pojma zavarovalnega primera v splošnih pogojih oziroma zavarovalni pogodbi opredelita predmet zavarovanja. Zakonske določbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo relevantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do zavarovalnega primera, to je realizacije rizika, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
Ker pojma ekstremnega športa ni mogoče enopomensko opredeliti, gre za nejasno določilo pogodbe po vnaprej natisnjene vsebine, ki ga je treba razlagati v korist zavarovanca (tožnikov) v smislu, da je obseg njegovih/njunih pravic največji oziroma obseg izključitev obveznosti zavarovalnice najmanjši.
Vprašanje ničnosti pravnomočne upravne odločbe ni predhodno vprašanje v tem postopku. O vsebinskem vprašanju, za katerega tožeča stranka predlaga prekinitev postopka, je bilo že pravnomočno odločeno in so zaradi tega pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da ni pogojev za prekinitev postopka.