izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (natakar) je storil očitane kršitve (gostom je postregel s kavo in aperitivom, ne da bi evidentiral naročilo in izdal račun; iz žepa je vzel službeno denarnico, iz nje vzel drobiž in ga spravil v žep; iz računalniškega sistema je izbrisal artikle, ki sta jih gostji naročili njegovi sodelavki in naročeno plačali,...). S svojim ravnanjem je huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
V 5. členu ZDR je določena ena od izjem, ki jih predvideva 2. odstavek 76. člena ZPP (po katerem se lahko s posebnimi predpisi določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka). ZDR (v 5. členu) podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, zato je podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja in je podružnica avtomatično (pasivno) procesno legitimirana. Stališče pritožbe, da podružnica tujega podjetja nima pravdne sposobnosti in da ZDR ni predpis, ki bi lahko širil krog pravdno sposobnih oseb, je zato napačno, saj je podružnica tujega podjetja lahko pravdna stranka (čeprav ni pravna oseba).
Pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ni prenehala na nobenega od predpisanih načinov iz 77. člena ZDR-1, ker med predpisanimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni niti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z odjavo delavca iz zavarovanj. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek, utemeljen.
Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala vlogo v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je tožnico s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni vlogo prevede v slovenski jezik in jo podpisano v dveh izvodih predloži sodišču. Hkrati jo je opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po sklepu sodišča. Ker tožnica ni ravnala po sklepu sodišča, je sodišče prve stopnje njeno vlogo pravilno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013438
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1, 15, 15/1, 15.a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - vojak
Ravnanje tožnikovega nadrejenega, podpolkovnika, ki je od tožnika zahteval ustrezna dokazila o tem, za kakšen postopek gre v primerih, ko naj bi tožnik zastopal pripadnike Slovenske vojske v postopkih varstva pravic, ne predstavlja mobbinga. Toženo stranko je glede obsega pravic in dolžnosti tožnika vezala le pogodba o zaposlitvi za tožnika. Tožnik si zato zmotno razlaga funkcijo sindikalnega zaupnika kot razlog za to, da bi bil po svoji volji odsoten z dela, tudi po več dni, na da bi tožena stranka to odsotnost ustrezno preverjala.
Tožnik se v pritožbi sklicuje na to, da je bil izpostavljen grdemu ravnanju in sovražni neetični komunikaciji, žaljivim opazkam, zasmehovanjem in podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, čeprav natančna analiza vseh očitkov, ki jih tožnik naslavlja na toženo stranko, pokaže, da je bilo v vsakem posameznem primeru ravnanje tožene stranke utemeljeno, ter z akumuliranjem vseh kršitev neutemeljeno dokazuje, da vse skupaj pomeni trpinčenje. Posamična enkratna dejanja, ki niso v vsebinski povezavi z ostalimi dogodki, ne pomenijo trpinčenja, zato je sklicevanje na vsako situacijo, ki jo je tožnik dojemal kot maltretiranje in trpinčenje, neutemeljeno v smislu očitkov o kršitvi enakosti, prepovedi šikaniranja in maltretiranja na delovnem mestu.
delovni invalid - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, stanje se še poslabšuje. Zato pri tožniku še nadalje traja stanje invalidnosti kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Tožnik ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, pri njem je še nadalje podana I. kategorija invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine. Tožena stranka je zmotno ugotovila, da se je tožniku zdravstveno stanje izboljšalo in da je ponovno postal zmožen za delo, zato sta izpodbijani odločbi tožene stranki na razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti nezakoniti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013384
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZUNEO člen 5, 5/1, 5/2, 22, 22/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - načelo enakega obravnavanja
Ker je tožnica prejela pisno opozorilo pred odpovedjo kljub dejstvu, da ni storila kršitev delovnih obveznosti, ki jih očita tožena stranka in je bila tožena stranka z navedenim seznanjena, je evidentno, da je šlo za očitno neutemeljeno opozarjanje ter pisna opozorila niso bila dana z namenom, ki ga predvideva ZDR. Ravnanje tožene stranke kaže na to, da je bil namen opozoril ustvarjanje psihičnega pritiska nad tožnico, kar je nesprejemljivo in nezakonito in je eden od tipičnih izvršilnih znakov mobbinga.
K mobbingu lahko pripomorejo tudi nejasno opredeljene naloge v notranjih organizacijskih aktih, neskladnost notranjih aktov z zakonskimi in podzakonskimi akti, neprimernosti dodeljenih nalog glede na sistemizirano delovno mesto in preobremenjenost z delom, kot tudi premestitev delavca z namenom, da se ga izloči iz dotedanjega delovnega okolja in sodelavcev, kar delavcu prepreči, da bi ohranjal in vzdrževal socialne stike. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da imajo vodstveni delavci pooblastila in zakonsko podlago, da lahko premeščajo delavce ter jim lahko izdajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za katere se kasneje lahko tudi izkaže, da so bila neupravičeno izdana in da takšnih ravnanj nadrejenih delavcev ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu (mobbing), napačno.
Pritožba zoper sklep višjega sodišča o pritožbenih stroških kot delu sodbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi, v zakonu ni predpisana. Zato tožeča stranka ne more imeti pravovarstvene potrebe za vložitev pritožbe.
Predmet dokazovanja z izvedenci je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, torej abstraktna pravila znanosti, stroke in posebnih izkušenj, posredno pa tudi konkretna dejstva. Odločanje o pravnih vprašanjih oziroma uporaba prava je naloga sodišča.
Če naj bi bilo navedbe tožene stranke razumeti kot poskus znižanja pogodbene cene zaradi napak, pa bi morala takšno pravico uveljavljati z (nasprotno) tožbo, ugovor ne zadošča.
podjemna pogodba – določitev plačila in izplačilo – pogoj
Tožnica se je ne glede na možnost, da gradbeno dovoljenje ne bo pridobljeno, zavezala, da bo prejela plačilo, če bo izpolnjen navedeni plačilni pogoj. Ne more se sedaj pritožnica sklicevati na to, da je nemožnost pogoja (4. odstavek 59. člena OZ) povzročila toženka, če je sama podjemno pogodbo sklenila na podlagi okoliščin, katerih rizika se je zavedala. Takšen očitek toženki bi bil utemeljen, če bi trdila, da je po sklenitvi pogodbe onemogočila pridobitev gradbenega dovoljenja. Pritožnica sama pa ves čas zatrjuje, da je sicer po izdaji ponudbe, pa pred sklenitvijo pogodbe, vedela za nevarnost, da gradbeno dovoljenje ne bo pridobljeno.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oziroma neučinkovito zaradi varstva upnikov.
Tožeča stranka je s predlaganimi in izvedenimi dokazi izpodbila domnevo tožene stranke o alkoholiziranosti voznika, dokazno oceno pa tožena stranka neutemeljeno prikazuje kot napačno s tem, da zatrjuje, da so v njej nasprotja in nelogičnosti, ki pa jih dejansko ni.
Če so sklepi, sprejeti na 28. seji skupščine z dne 29. 3. 2008 (s katerimi je bil A. A. razrešen), veljavni, potem A. A. ni bil upravičen sklicati 11. seje skupščine in so lahko sklepi, sprejeti na tej skupščini, že iz tega razloga nični. Veljavnost sklepov 28. seje skupščine je torej tisto predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali je obstajalo upravičenje A. A. za sklic 11. seje skupščine.
Četudi je bil ta sklep kasneje z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, je treba pri presoji, ali je imel A. A. upravičenje za sklic skupščine, upoštevati učinek pravnomočnosti sodnih odločb in spoštovati načelo pravne varnosti. Iz povedanega izhaja, da okoliščina, da je bil sklep o sodnem imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljen, samo po sebi še ne pomeni, da so vsa pravna dejanja (vsi sklici skupščin) direktorja, opravljena v času od sodnega imenovanja do razveljavitve sklepa o sodnem imenovanju, neveljavna. Presojati je treba vsak primer posebej, o čemer bo odločalo sodišče v več postopkih, ki tečejo med strankama v zvezi z veljavnostjo skupščinskih sklepov.
Višina najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe. Ker najemna pogodba ne vsebuje določnega, niti določljivega dogovora o višini najemnine, ne vsebuje sporazuma o eni od bistvenih sestavin, zato ni sklenjena.
Paulijanska tožba ni ustrezen pravni institut, s katerim bi bilo mogoče uveljaviti pravno varstvo zaradi ničnosti pravnega posla, ki je pravna podlaga za izbrisno tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083343
ZPP člen 7, 212, 214.
trditveno in dokazno breme – nesklepčna tožba – pravica do izjave
Za sklepčnost zahtevka po višini v konkretni zadevi ni treba, da je iz listinskih dokazov razvidna računska operacija, pač pa morajo biti obračuni takšni, da so razumljivi in jih je moč preveriti. Listine, ki jih je v dokaz višine zahtevka predložila tožeča stranka, te zahteve izpolnjujejo.
OZ člen 83, 922, 922/1, 977. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-1.
zavarovalni primer – definicija zavarovalnega primera – nezgodno zavarovanje za primer smrti – izključitev obveznosti zavarovalnice – nejasno pogodbeno določilo – razlaga pogodbe – nezgodna smrt – smrti zaradi utopitve – ekstremni šport
Stranki z definiranjem pojma zavarovalnega primera v splošnih pogojih oziroma zavarovalni pogodbi opredelita predmet zavarovanja. Zakonske določbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo relevantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do zavarovalnega primera, to je realizacije rizika, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
Ker pojma ekstremnega športa ni mogoče enopomensko opredeliti, gre za nejasno določilo pogodbe po vnaprej natisnjene vsebine, ki ga je treba razlagati v korist zavarovanca (tožnikov) v smislu, da je obseg njegovih/njunih pravic največji oziroma obseg izključitev obveznosti zavarovalnice najmanjši.
URS člen 26, 53, 54, 56. OZ člen 131, 131/1, 266. ZOFVI člen 11, 11/1, 11/2. ZVrt člen 10, 10/1. ZLS člen 21, 21/2, 21/2-6. Konvencija o otrokovih pravicah člen 18. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže vrtcev člen 2, 2/1.
odgovornost občine za povzročitev premoženjske škode – nezadostno število mest v vrtcu – odgovornost države – zakonodajna protipravnost
Pričakovana dolžna skrbnost prve toženke je prilagoditev javne mreže vrtcev povpraševanju staršev po vključitvi njihovih otrok v vrtec. Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost. Zadošča njeno prizadevanje za povečanje števila prostih mest, bodisi z gradnjo novih vrtčevskih kapacitet bodisi s preureditvijo starih, pa tudi z vključitvijo zainteresiranih zasebnikov v javno mrežo vrtcev s podelitvijo koncesij, pri čemer je omejena z razpoložljivostjo finančnih sredstev. Ker je prva toženka tej dolžni skrbnosti zadostila, ni odgovorna za premoženjsko škodo (ni protipravnosti njenega ravnanja oz. ni krivde), ki je nastala tožeči stranki s tem, ko je plačevala višjo ceno za varstvo sina v zasebnem vrtcu, kot bi jo v javnem vrtcu.
obnova postopka pred višjim sodiščem - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker upoštevanje listin, ki jih je nasprotni udeleženec priložil predlogu za obnovo postopka, ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o pritožbi, obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP ni podan.