DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013264
OZ člen 131, 179. ZDR člen 171, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Pri odpravi obratovalnega zastoja na klavni liniji za transport živali s sredstvom za zaščito WD 40 je tožniku ob zdrsu v področju električnega konzolnega dvigala zagrabilo desno stopalo, zaradi česar je utrpel hudo telesno poškodbo. Tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za zagotavljanje varnosti po predpisih o varnosti in zdravju pri delu (ni poskrbela za brezhibno delovanje dvigala za živali, na katerem je pogosto prihajalo do okvar, ki so jih zaposleni večinoma odpravljali s pomočjo vzdrževalcev, velikokrat pa so v izogib delovnim zastojem na celotni klavni liniji popravilo morali opraviti sami), zato za nastalo nezgodo krivdno odgovarja.
Tožnik je bil seznanjen z navodilom, da je odpravljanje napak v pristojnosti vzdrževalcev, a se je popravila dvigala skušal lotiti sam. Prva toženka je sicer ravnala v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu, kar pa ne pomeni, da so lahko delavci povsem nepazljivi. Še vedno morajo biti previdni in skrbni pri delu, kar jim narekuje že skrb za lastno varnost. Zato je tožnikov prispevek k nastanku škode v skladu s 171. členom OZ potrebno oceniti v deležu 20 %.
obnova postopka - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Obnova sodnega postopka se kot izredno pravno sredstvo po naravi stvari nanaša izključno na predmet in obseg zadeve, o kateri je bilo razsojeno s pravnomočno sodno odločbo z dne 8. 7. 2013. Ker je bila v predmetni zadevi obnova predlagana zoper pravnomočni zavrnilni izrek sodbe, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 5. 2013 do 8. 7. 2013, je ponovna presoja utemeljenosti bolniškega staleža mogoča največ do datuma izdaje pravnomočne sodbe, kot je z neizpodbijanim ugodilnim delom pravilno razsodilo sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi od 19. 5. 2013 do 8. 7. 2013.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080940
ZPP člen 254. OZ člen 1022, 1022/2.
poroštvo – obseg porokove obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – novi izvedenec
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z izvedeniškim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Nejasen, nepopoln ali protisloven izvid je potrebno najprej odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca ali pa s ponovljenim dokazovanjem z istim izvedencem.
Določilo 1022. člena OZ, ki določa, da je v stečaju glavnega dolžnika upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega, bi lahko bilo temelj odškodninskega zahtevka tožene stranke kot poroka proti tožeči stranki, vendar porok v tem postopku ni zatrjeval odškodninske odgovornosti tožeče stranke. Zato je pravilna odločitev, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - eventualna kumulacija zahtevkov - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki v četrtem odstavku 28. člena določa, da pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga velja dve leti od dneva vročitve delavcu. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je prvo opozorilo tožene stranke tožniku utemeljeno, saj od dneva izdaje tega opozorila do dneva redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preteklo več kot dve leti. ZDR namreč v 1. odstavku 83. člena za primer, ko imajo kolektivne pogodbe dejavnosti daljši rok od enega leta, ta rok podaljša do največ dveh let.
Tožniku je v podani redni odpovedi očitano, da je spornega dne zapustil svoje delovno mesto preddelavec-operater in da se je v delovnem času zasebno pogovarjal po telefonu. Tožnik je telefoniral med pavzo. Linije so že delovale, ko je tožnik prenehal s telefoniranjem. Tožnik je sicer kršil pravila hišnega reda, ker je bilo telefoniranje v proizvodnji prepovedano, vendar njegova kršitev ni tako huda, da bi predstavljala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Prav ima sicer pritožba, da prvotno postavljenega ugotovitvenega zahtevka z nasprotno tožbo ni dopustno uveljavljati. Nasprotna tožba je lahko le dajatvena tožba, v zvezi s katero lahko pride do pobotanja šele v izvršilnem postopku na podlagi dveh pravnomočnih sodb. Vendar pritožba ne upošteva, da je tožena stranka zato, ker je v tem sporu svojo zatrjevano terjatev želela pobotati z nasprotno terjatvijo tožeče stranke, do višine vtoževane terjatve tožeče stranke, uveljavljala ugovor pobotanja v pravdi. Nasprotno tožbo je tožena stranka vložila le za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih (3. odstavek 324. člena ZPP). Sodišče mora vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe, saj je preizkus sodbe mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi.
Ni razvidno, da bi pri oblikovanju tožnikove pokojninske osnove in pri izračunu višine pokojnine prišlo do napake v tožnikovo škodo. Tožena stranka je pravilno določila najugodnejše 18 letno zaporedje plač in na tej podlagi pokojninsko osnovo preračunala z objavljenimi količniki na leto pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Skladno z določilom 75. člena ZPIZ-1 je bila nato invalidska pokojnina odmerjena v višini 45 % od določene pokojninske osnove, pri čemer se je upoštevala tako dopolnjena pokojninska doba in bolezen kot vzrok nastanka invalidnosti, ki pa je bil že ugotovljen s pravnomočno odločbo tožene stranke. Zato tožnikov zahtevek, da se mu odmeri višja invalidska pokojnina, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013438
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1, 15, 15/1, 15.a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - vojak
Ravnanje tožnikovega nadrejenega, podpolkovnika, ki je od tožnika zahteval ustrezna dokazila o tem, za kakšen postopek gre v primerih, ko naj bi tožnik zastopal pripadnike Slovenske vojske v postopkih varstva pravic, ne predstavlja mobbinga. Toženo stranko je glede obsega pravic in dolžnosti tožnika vezala le pogodba o zaposlitvi za tožnika. Tožnik si zato zmotno razlaga funkcijo sindikalnega zaupnika kot razlog za to, da bi bil po svoji volji odsoten z dela, tudi po več dni, na da bi tožena stranka to odsotnost ustrezno preverjala.
Tožnik se v pritožbi sklicuje na to, da je bil izpostavljen grdemu ravnanju in sovražni neetični komunikaciji, žaljivim opazkam, zasmehovanjem in podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, čeprav natančna analiza vseh očitkov, ki jih tožnik naslavlja na toženo stranko, pokaže, da je bilo v vsakem posameznem primeru ravnanje tožene stranke utemeljeno, ter z akumuliranjem vseh kršitev neutemeljeno dokazuje, da vse skupaj pomeni trpinčenje. Posamična enkratna dejanja, ki niso v vsebinski povezavi z ostalimi dogodki, ne pomenijo trpinčenja, zato je sklicevanje na vsako situacijo, ki jo je tožnik dojemal kot maltretiranje in trpinčenje, neutemeljeno v smislu očitkov o kršitvi enakosti, prepovedi šikaniranja in maltretiranja na delovnem mestu.
delovni invalid - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, stanje se še poslabšuje. Zato pri tožniku še nadalje traja stanje invalidnosti kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Tožnik ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, pri njem je še nadalje podana I. kategorija invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine. Tožena stranka je zmotno ugotovila, da se je tožniku zdravstveno stanje izboljšalo in da je ponovno postal zmožen za delo, zato sta izpodbijani odločbi tožene stranki na razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti nezakoniti.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala nepretrgoma in ne le v obdobjih, navedenih v pogodbah o sodelovanju med strankama.
Spornega dne je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito, saj za to ni bil podan nobeden izmed razlogov iz ZDR.
Kot je tožnica (na kar opozarja v pritožbi) to jasno navajala že v tožbi, posledica zatrjevanega nedopustnega ravnanja prvotoženca ni bila v tem, da je sklenila pogodbo po višji (drugačni) ceni, po kateri bi jo sklenila sicer, ampak ta, da je pogodbo (o leasingu) sploh sklenila.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – krivda delodajalca – profesionalna skrbnost – neustrezna delovna oprema – sokrivda delavca – naključna škoda – freak accident
Če je kljub uporabi rokavic pri „črno-montaži“ bankomatov večkrat prihajalo do poškodb, kot so vbodi iglic iz betona, ki so prostim očesom nevidne, je pravilen zaključek, da zaščitne rokavice niso bile ustrezne, s tem pa je podano protipravno krivdno ravnaje delodajalca, ki ni zagotovil varnih pogojev dela.
Za odgovornost delodajalcev je treba utemeljiti, da so ravnali bodisi v nasprotju z zapisanim pravilom bodisi zoper ustrezna „splošno sprejeta pravila“ ali – ker gre za področje profesionalne dejavnosti „delodajalcev“ – zoper strokovne standarde s področja varstva pri delu. Zaradi velike normiranosti tega področja bodo v splošnem prevladovali primeri kršitev zapisanih delodajalčevih dolžnosti, zaradi raznolikosti situacij, kjer varstvo pri delu pride v poštev, pa niso izključeni niti primeri odgovornosti (zgolj) zaradi kršitve dolžne profesionalne skrbnosti.
Na podlagi ugotovitve, da se je to, kar se je zgodilo tožniku, že dogajalo, je treba zavrniti trditev, da je šlo za nesrečen slučaj (freak accident).
ZIZ člen 21, 21/1. ZDSS-1 člen 47, 53, 53/2, 53/3. ZSPJS člen 3. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 50.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – kolektivni delovni spor – odprava plačnih nesorazmerij
Ugotovitev kršitve 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in naložitev dolžnici, da mora svojim delavcem, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, po vsebini pomeni le odločitev o temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
Glede na udeleženca kolektivnega delovnega spora in vsebino izreka sodbe bi bilo najprej treba z gotovostjo ugotoviti, ali je upnik sploh upravičen do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, nadalje pa še višino njegovega prikrajšanja glede na določitev plače v pogodbi o zaposlitvi. Izvršilni postopek ugotavljanju navedenih dejstev ni namenjen, namenjen je izvršitvi takšnih sodnih odločb, v katerih sta opredeljena upnik in dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
Tožbeni zahtevek ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepa o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. V primeru nedoločenega in neizvršljivega zahtevka gre za formalno pomanjkljivo tožbo, kar predvideva postopek po 108. členu ZPP.
Tožnikov delodajalec ni zagotovil delovne opreme, ki bi bila vzdrževana tako, da bi v času obravnavane nezgode ustrezala zahtevam za varnost in zdravje, kar je bil izključni vzrok obravnavanega škodnega dogodka, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069096
ZIZ člen 17, 17-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/4. OZ člen 1025.
notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – poroštvo – solidarni porok in plačnik – odstop od kreditne pogodbe – vročitev izjave o odstopu
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku. Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 35.
nasilje v družini – psihično nasilje – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – trajanje prepovedi – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Presoja pogojev za izrek ukrepov po ZPND.
Ker je nasilje nasprotnega udeleženca zdaj predvsem psihično - verbalno nasilje preko sredstev za elektronsko komuniciranje in ker je to nasilje intenzivno in pogosto, takšno ravnanje nasprotnega udeleženca terja izrek ukrepa za najdaljšo možno dobo, torej za šest mesecev.
Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh.
ZPP člen 158, 158/1, 360, 360/1. ZIZ člen 65, 65/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – umik tožbe – povračilo stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek oziroma, ko je tožeča stranka dosegla izbris hipoteke, ki je bil tudi pričakovan in končni rezultat pravdanja. Odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, je zato pravilna.