Pritožba zoper sklep višjega sodišča o pritožbenih stroških kot delu sodbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi, v zakonu ni predpisana. Zato tožeča stranka ne more imeti pravovarstvene potrebe za vložitev pritožbe.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013384
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZUNEO člen 5, 5/1, 5/2, 22, 22/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - načelo enakega obravnavanja
Ker je tožnica prejela pisno opozorilo pred odpovedjo kljub dejstvu, da ni storila kršitev delovnih obveznosti, ki jih očita tožena stranka in je bila tožena stranka z navedenim seznanjena, je evidentno, da je šlo za očitno neutemeljeno opozarjanje ter pisna opozorila niso bila dana z namenom, ki ga predvideva ZDR. Ravnanje tožene stranke kaže na to, da je bil namen opozoril ustvarjanje psihičnega pritiska nad tožnico, kar je nesprejemljivo in nezakonito in je eden od tipičnih izvršilnih znakov mobbinga.
K mobbingu lahko pripomorejo tudi nejasno opredeljene naloge v notranjih organizacijskih aktih, neskladnost notranjih aktov z zakonskimi in podzakonskimi akti, neprimernosti dodeljenih nalog glede na sistemizirano delovno mesto in preobremenjenost z delom, kot tudi premestitev delavca z namenom, da se ga izloči iz dotedanjega delovnega okolja in sodelavcev, kar delavcu prepreči, da bi ohranjal in vzdrževal socialne stike. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da imajo vodstveni delavci pooblastila in zakonsko podlago, da lahko premeščajo delavce ter jim lahko izdajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za katere se kasneje lahko tudi izkaže, da so bila neupravičeno izdana in da takšnih ravnanj nadrejenih delavcev ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu (mobbing), napačno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev delovnega mesta zaradi reorganizacije delodajalca predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca.
Morebitni dogovor o ohranjanju zaposlitve tožnika pri toženi stranki ne izključuje možnosti odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker to izhaja iz njegove vsebine. Dogovor (in aneks) o ohranitvi zaposlitve tožniku pri toženi stranki toženo stranko zavezuje (zlasti zato, ker je bil sklenjen namesto plačila kupnine za tožnikov poslovni delež v toženi stranki). Vendar te zaveze ni mogoče šteti za prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz zakonitih razlogov, ki so opredeljeni v ZDR-1, saj se tej pravici tožena stranka ni izrecno odpovedala. Prekršitev z dogovorom prevzete obveznosti (ki je možna tudi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca) je, kot izhaja iz dogovora oz. aneksa, sankcionirana le z eventualnim plačilom pogodbene kazni.
V zadevi je sporna ponovna odmera že priznane pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo tožene stranke. ZPIZ-1 v 1. odstavku 180. člena določa, da se zavarovancu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upošteva pri ponovni odmeri pokojnine. V 2. odstavku istega člena je določeno, da upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča, glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Tožnik je v postopku pred sodiščem zahteval izračun po 2. odstavku 180. člena ZPIZ-1 in tak izračun je tožena stranka napravila in tožniku odmerila pokojnino v višjem znesku, kot pa mu je bila priznana z prvotno odločbo. Tožena stranka je že priznano pokojnino pravilno odstotno povečala, glede na zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dosegel v času ponovnega zavarovanja.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnica kršila navodila osebne zdravnice, oziroma da bi brez odobritve osebne zdravnice odpotovala iz kraja svojega bivanja. Na počitnice je odšla s predhodno odobritvijo svoje osebne zdravnice, kar pomeni, da je pridobila odobritev osebne zdravnice za odhod izven kraja bivanja skladno z določbo 2. odstavka 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
Tožena stranka ni dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ne bi bilo več mogoče. Glede na tožničin socialni položaj (ima tri majhne otroke, malo možnosti zaposlitve drugje, mož prejema nizko plačo), določbe 118. člena ZDR-1 o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala vlogo v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je tožnico s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni vlogo prevede v slovenski jezik in jo podpisano v dveh izvodih predloži sodišču. Hkrati jo je opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po sklepu sodišča. Ker tožnica ni ravnala po sklepu sodišča, je sodišče prve stopnje njeno vlogo pravilno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornih dneh ni prišel na delo in tožene stranke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 7, 7/2, 29, 29/1, 29/1-8, 42, 126, 131, 131/3, 206. OZ člen 86, 347, 347/1.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - dogovor - ničnost - regres za letni dopust - odpravnina - zastaranje
Toženec v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova neizplačanih plač napačna, ker je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, po katerem je tožnik dobil za obdobje, ko se je pri tožencu delalo, plačo, v obdobju, ko se ni delalo, pa so mu bili plačani le davki in prispevki. Takšen dogovor je v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati ustrezno plačilo za opravljanje dela (42. člen ZDR), določeno v pogodbi o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 29. člena ZDR). Tožnik in toženec sta bila zato dolžna spoštovati določbe ZDR in bi bil kakršenkoli dogovor o tem, da tožnik v določenih obdobjih leta ni upravičen do plačila za delo, ničen (86. člen OZ).
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1. ZDavP-2 člen 3, 3/4,145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9, 152, 152/1.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški davčne izvršbe – davek
Seznam izvršilnih naslovov je primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo stroškov davčne izvršbe, ki so dolžniku v plačilo naloženi z izvršljivim sklepom davčnega organa, ki predstavlja samostojen izvršilni naslov in je kot tak lahko vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov. Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so namreč pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek.
odločanje o predlogu za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v času trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – mnenje socialno varstvenega zavoda
Ker je zaradi zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca treba zagotoviti, da po ustavitvi izrečenega varnostnega ukrepa ne bo prišlo do situacije, ko bi se nasprotnega udeleženca izpustilo na prostost, saj bi na ta način glede na mnenja psihiatrov lahko prišlo do nepredvidljivih in nevarnih ravnanj nasprotnega udeleženca, s katerim bi lahko ogrožal svoje življenje oziroma življenje drugih, je prvo sodišče postopalo pravilno, ko je odločilo o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve še v času, ko je bil nasprotni udeleženec na podlagi varnostnega ukrepa še na obveznem psihiatričnem zdravljenju.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013438
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1, 15, 15/1, 15.a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - vojak
Ravnanje tožnikovega nadrejenega, podpolkovnika, ki je od tožnika zahteval ustrezna dokazila o tem, za kakšen postopek gre v primerih, ko naj bi tožnik zastopal pripadnike Slovenske vojske v postopkih varstva pravic, ne predstavlja mobbinga. Toženo stranko je glede obsega pravic in dolžnosti tožnika vezala le pogodba o zaposlitvi za tožnika. Tožnik si zato zmotno razlaga funkcijo sindikalnega zaupnika kot razlog za to, da bi bil po svoji volji odsoten z dela, tudi po več dni, na da bi tožena stranka to odsotnost ustrezno preverjala.
Tožnik se v pritožbi sklicuje na to, da je bil izpostavljen grdemu ravnanju in sovražni neetični komunikaciji, žaljivim opazkam, zasmehovanjem in podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, čeprav natančna analiza vseh očitkov, ki jih tožnik naslavlja na toženo stranko, pokaže, da je bilo v vsakem posameznem primeru ravnanje tožene stranke utemeljeno, ter z akumuliranjem vseh kršitev neutemeljeno dokazuje, da vse skupaj pomeni trpinčenje. Posamična enkratna dejanja, ki niso v vsebinski povezavi z ostalimi dogodki, ne pomenijo trpinčenja, zato je sklicevanje na vsako situacijo, ki jo je tožnik dojemal kot maltretiranje in trpinčenje, neutemeljeno v smislu očitkov o kršitvi enakosti, prepovedi šikaniranja in maltretiranja na delovnem mestu.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala nepretrgoma in ne le v obdobjih, navedenih v pogodbah o sodelovanju med strankama.
Spornega dne je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito, saj za to ni bil podan nobeden izmed razlogov iz ZDR.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo so ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v tožnikovem primeru niso bile podane. Zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od negotovega dejstva. Negotovo pa je dejstvo, ki ni odvisno od volje in ravnanja pogodbenih strank. Če to dejstvo nastopi, začne pogodba učinkovati od sklenitve pogodbe dalje. Učinek pogodbe pa je ta, da nastanejo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Izhajajoč iz obrazloženega in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pogodbenih obveznostih pravdnih strank iz sklenjene Pogodbe, je logično, da toženčeva dobava letala in tožnikov pregled letala predstavljata že izpolnitev pogodbenih obveznosti pravdnih strank, zato učinkov pogodbe ni mogoče vezati na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogoj za veljavnost oziroma učinkovitost Pogodbe, kot sta ga določili pravdni stranki v prvem odstavku 18. člena Pogodbe (dobava letala in njegov pregled), je zato že pojmovno izključen in gre zato, kolikor se veže na izpolnitev pogodbenih obveznosti pogodbenih strank, za nično pogodbeno določilo.
Pozitivni ali izpolnitveni interes je škoda, ki nastane upniku (torej toženi stranki obravnavane zadeve) ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju, negativni interes, imenovan tudi interes zaupanja, pa je premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi sklenila pogodbe. Razmejitveni kriterij za opredelitev interesa oškodovane stranke je torej (ne)veljavnost pogodbe.
Prav ima sicer pritožba, da prvotno postavljenega ugotovitvenega zahtevka z nasprotno tožbo ni dopustno uveljavljati. Nasprotna tožba je lahko le dajatvena tožba, v zvezi s katero lahko pride do pobotanja šele v izvršilnem postopku na podlagi dveh pravnomočnih sodb. Vendar pritožba ne upošteva, da je tožena stranka zato, ker je v tem sporu svojo zatrjevano terjatev želela pobotati z nasprotno terjatvijo tožeče stranke, do višine vtoževane terjatve tožeče stranke, uveljavljala ugovor pobotanja v pravdi. Nasprotno tožbo je tožena stranka vložila le za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih (3. odstavek 324. člena ZPP). Sodišče mora vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe, saj je preizkus sodbe mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - eventualna kumulacija zahtevkov - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki v četrtem odstavku 28. člena določa, da pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga velja dve leti od dneva vročitve delavcu. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je prvo opozorilo tožene stranke tožniku utemeljeno, saj od dneva izdaje tega opozorila do dneva redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preteklo več kot dve leti. ZDR namreč v 1. odstavku 83. člena za primer, ko imajo kolektivne pogodbe dejavnosti daljši rok od enega leta, ta rok podaljša do največ dveh let.
Tožniku je v podani redni odpovedi očitano, da je spornega dne zapustil svoje delovno mesto preddelavec-operater in da se je v delovnem času zasebno pogovarjal po telefonu. Tožnik je telefoniral med pavzo. Linije so že delovale, ko je tožnik prenehal s telefoniranjem. Tožnik je sicer kršil pravila hišnega reda, ker je bilo telefoniranje v proizvodnji prepovedano, vendar njegova kršitev ni tako huda, da bi predstavljala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
sredstvo izvršbe – predmet izvršbe – vezanost na izvršilni predlog
Sodišče je vezano na izvršilni zahtevek glede predmeta izvršbe, če ga upnik v predlogu določno opredeli. Upniku ni treba, med drugim, navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, če pa to v predlogu izrecno opredeli, sodišče nima zakonske podlage za dovolitev izvršbe na več ali drugih predmetih, kot jih predlaga upnik.
povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - prodaja zaseženega predmeta - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravost
Po določbi 506a. člena ZKP, sodišče, ki je odredilo hrambo zaseženih predmetov, lahko odredi, da se ti predmeti prodajo, če je hramba zaseženih predmetov povezana z nesorazmernimi stroški, zato je protipravnost sodišča zaradi take prodaje izključena.