ZFPPIPP člen 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-5.
terjatev na temelju izvršilnega naslova – napotitev na pravdo
Tistega, ki je terjatev prerekal, se napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, pri čemer za odločitev o napotitvi ni pomembno, da je upravitelj upničino terjatev prerekal iz razloga, ker naj bi bila zastarana. Tudi, če je terjatev morebiti zastarana, to ne spreminja dejstva, da temelji na izvršilnem naslovu.
ZUreP-1 člen 104, 104/2, 106, 106/1, 106/2. ZNP člen 33, 33/3.
nepravdni postopek – pritožba vložena po poteku pritožbenega roka – procesne predpostavke – pravni interes – postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine – nujni postopek
Z drugo dopolnitvijo pritožbe, vloženo po poteku 15-dnevnega pritožbenega roka, je predlagatelj izkazal obstoj prav tiste procesne predpostavke (pravnega interesa), zaradi pomanjkanja katere mu je bilo odklonjeno pravno varstvo, kar je po oceni pritožbenega sodišča dovolj tehten razlog za upoštevanje njegove (sicer nepravočasne) pritožbe (v tem delu).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082803
OZ člen 425, 425/1, 901, 901/4, 930, 930/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
pogodba o organiziranju potovanja - pravica potnika, da odstopi od pogodbe - pogodbe o zavarovanju odpovedi potovanja - zavarovalni zastopnik zavarovalnice - prijava zavarovalnega primera - zahtevek za uveljavljanje zavarovalnine - aktivna legitimacija - cesija - odstop terjatve namesto izpolnitve
Pri zavarovalni pogodbi je tožeča stranka nastopala kot zavarovalni zastopnik zavarovalnice. Drži, da je bila v imenu in na račun zavarovalnice upravičena sklepati zavarovalne pogodbe in tudi sprejemati izjave (vloge), naslovljene na zavarovalnico (1. odstavek 930. člena OZ). Kljub temu je bil za uveljavljanje zavarovalnine ob nastanku zavarovalnega primera aktivno legitimiran toženec sam in ne tožeča stranka.
Da bi se tožeča stranka lahko poplačala z zavarovalnino, bi morala biti med pravdnima strankama sklenjena pogodba o odstopu terjatve namesto izpolnitve.
predlog za odlog plačila sodnih taks – pravočasnost predloga – res iudicata – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks – nepopolna vloga
Ker je bil toženkin predlog za odlog plačila sodne takse prepozen, za povrh pa je bilo o enakem predlogu že enkrat odločeno, ga je bilo treba v vsakem primeru zavreči.
ZOR člen 277. OZ člen 376. ZIZ člen 6, 89, 92, 92/1.
zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – sestava sodišča
Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa to pomeni „do prenehanja obveznosti“. To pa pomeni do kateregakoli zakonsko predvidenega načina prenehanja obveznosti, kar je glede zamudnih obresti lahko tudi njihovo prenehanje teka zaradi (veljavnega) pravila ne ultra alterum tantum.
Stroški izvršitelja, ki so nastali zaradi neizvedenega rubeža, niso bili potrebni za upnikov končni uspeh v izvršbi, saj pritožnica s tem izvršilnim dejanjem ni bila niti delno poplačana, poleg tega pa je bil rubež preklican prav na njeno zahtevo. Objektivno gledano zato stroškov izvršitelja v zvezi z neizvedenim rubežem ni mogoče opredeliti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo in ki bi jih bil na podlagi 5. odstavka 38. člena ZIZ dolžan kriti dolžnik.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – vrnitev v novo sojenje – nova izdaja sodbe
Iz izreka sklepa izhaja, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in dopolnilno sodbo, ne pa tudi drugih dejanj sodišča prve stopnje. Če pritožbeno sodišče razveljavi le sodbo in v izreku sklepa navede, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in pri tem ne navede, katera dejanja sodišča poleg sodbe je pritožbeno sodišče (še) razveljavilo, sodišče v novem postopku izda (le) novo sodbo.
ZPP člen 19. ZDSS-1 člen 5. ZObr člen 47, 47/2. ZDR člen 51, 51/1, 51/2.
stvarna pristojnost - individualni delovni spor - pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske - nezgoda - odškodninska odgovornost - suspenz
Tožnik kot pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, ki se je poškodoval v okviru vojaškega usposabljanja, od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine. Položaj pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske je izenačen s položajem delavca v delovnem razmerju. Zato je za odločanje o odškodninski odgovornosti tožene stranke stvarno pristojno delovno sodišče.
začasna odredba - postopek poenostavljene prisilne poravnave
Ker se prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP nanaša na (vse) postopke zaradi insolventnosti, in ker ni razloga, da bi se upniki, ki so postopek izvršbe ali zavarovanja začeli pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (v tem primeru se postopki v skladu s prvim odstavkom 132. v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 221b. člena ZFPPIPP prekinejo) in upniki, ki so s postopkom izvršbe ali zavarovanja začeli po začetku postopka zaradi insolventnosti, obravnavali različno (to niti ne bi bilo dopustno), se pritožbeno sodišče, za razliko od upnika, pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se (tudi) v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporablja določba 131. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 328, 328/1. Pravilnik povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 9, 19.
dodatek za pomoč in postrežbo - popravni sklep - pravdni stroški - potni stroški
Pravdni stranki je mogoče zakonito priznati potne stroške za pristop na narok le za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom od kraja stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer je bilo opravljeno procesno dejanje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013438
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1, 15, 15/1, 15.a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - vojak
Ravnanje tožnikovega nadrejenega, podpolkovnika, ki je od tožnika zahteval ustrezna dokazila o tem, za kakšen postopek gre v primerih, ko naj bi tožnik zastopal pripadnike Slovenske vojske v postopkih varstva pravic, ne predstavlja mobbinga. Toženo stranko je glede obsega pravic in dolžnosti tožnika vezala le pogodba o zaposlitvi za tožnika. Tožnik si zato zmotno razlaga funkcijo sindikalnega zaupnika kot razlog za to, da bi bil po svoji volji odsoten z dela, tudi po več dni, na da bi tožena stranka to odsotnost ustrezno preverjala.
Tožnik se v pritožbi sklicuje na to, da je bil izpostavljen grdemu ravnanju in sovražni neetični komunikaciji, žaljivim opazkam, zasmehovanjem in podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, čeprav natančna analiza vseh očitkov, ki jih tožnik naslavlja na toženo stranko, pokaže, da je bilo v vsakem posameznem primeru ravnanje tožene stranke utemeljeno, ter z akumuliranjem vseh kršitev neutemeljeno dokazuje, da vse skupaj pomeni trpinčenje. Posamična enkratna dejanja, ki niso v vsebinski povezavi z ostalimi dogodki, ne pomenijo trpinčenja, zato je sklicevanje na vsako situacijo, ki jo je tožnik dojemal kot maltretiranje in trpinčenje, neutemeljeno v smislu očitkov o kršitvi enakosti, prepovedi šikaniranja in maltretiranja na delovnem mestu.
ZZVZZ člen 13, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 4, 4/2, 22, 24, 212, 21/5, 212/6, 213, 216.
obvezno zdravstveno zavarovanje - povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - postopek uveljavljanja pravic
Tožnik v spornem obdobju ni imel urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Medicinsko - tehnične pripomočke je kupoval brez veljavnih naročilnic in samoplačniško. Nabava predmetnih medicinsko - tehničnih pripomočkov ni bila izvedena po postopku, ki ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato tožnikov zahtevek za povračilo stroškov za nabavo medicinsko - tehničnih pripomočkov ni utemeljen (drugi odstavek 4. člena POZZ).
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala utemeljen poslovni (organizacijski oziroma ekonomski) razlog iz 1. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa dokazala razloga oziroma kriterija, ki ga je sama določila za izbiro delavca, ki mu bo podana redna odpoved, to je dejstva, da je imela tožnica med vsemi zaposlenimi najvišje prevozne stroške v povezavi z zmanjšanim obsegom poslov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita.
Tudi v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da so bili tožničini prevozni stroški največji, ker je delala skrajšani delovni čas (zaradi bolniškega staleža), to ne bi bil primeren kriterij oziroma utemeljen razlog, na podlagi katerega je tožena stranka določila tožnico kot presežno delavko izmed več delavcev na delovnem mestu varnostnika. Tožnica je imela določen skrajšani delovni čas zaradi bolezni, zato bi uporaba opisanega kriterija višine stroškov za prihod na delo in z dela ob upoštevanju števila prihodov na delo (ki je seveda večje, če delavec dela skrajšani delovni čas štiri ure dnevno kot če dela v turnusu po 12 ur), pomenila kršitev prepovedi diskriminacije po 3. odstavku 6. člena ZDR-1.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
V zadevi je sporna ponovna odmera že priznane pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo tožene stranke. ZPIZ-1 v 1. odstavku 180. člena določa, da se zavarovancu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upošteva pri ponovni odmeri pokojnine. V 2. odstavku istega člena je določeno, da upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča, glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Tožnik je v postopku pred sodiščem zahteval izračun po 2. odstavku 180. člena ZPIZ-1 in tak izračun je tožena stranka napravila in tožniku odmerila pokojnino v višjem znesku, kot pa mu je bila priznana z prvotno odločbo. Tožena stranka je že priznano pokojnino pravilno odstotno povečala, glede na zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dosegel v času ponovnega zavarovanja.
obnova postopka - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Obnova sodnega postopka se kot izredno pravno sredstvo po naravi stvari nanaša izključno na predmet in obseg zadeve, o kateri je bilo razsojeno s pravnomočno sodno odločbo z dne 8. 7. 2013. Ker je bila v predmetni zadevi obnova predlagana zoper pravnomočni zavrnilni izrek sodbe, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 5. 2013 do 8. 7. 2013, je ponovna presoja utemeljenosti bolniškega staleža mogoča največ do datuma izdaje pravnomočne sodbe, kot je z neizpodbijanim ugodilnim delom pravilno razsodilo sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi od 19. 5. 2013 do 8. 7. 2013.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080940
ZPP člen 254. OZ člen 1022, 1022/2.
poroštvo – obseg porokove obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – novi izvedenec
Zgolj nestrinjanje tožene stranke z izvedeniškim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Nejasen, nepopoln ali protisloven izvid je potrebno najprej odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca ali pa s ponovljenim dokazovanjem z istim izvedencem.
Določilo 1022. člena OZ, ki določa, da je v stečaju glavnega dolžnika upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega, bi lahko bilo temelj odškodninskega zahtevka tožene stranke kot poroka proti tožeči stranki, vendar porok v tem postopku ni zatrjeval odškodninske odgovornosti tožeče stranke. Zato je pravilna odločitev, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti.