vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse – materialnopravni rok – podaljšljivost roka
Rok za plačilo sodne takse je po svoji naravi materialno-praven (in ne procesen rok), obveznost stranke opraviti takšno plačilo pa je materialno-pravna. Gre za nepodaljšljiv (oziroma prekluziven) zakonski rok, glede katerega vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
ZTPDR člen 72. ZObr člen 93, 93/2, 100.a. ZDR-1 člen 177.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delavca - vojska - pravice in obveznosti med trajanjem pogodbe - premoženjska škoda - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je zoper ugotovitveni sklep tožene stranke, po katerem je dolžan plačati sorazmerni del stroškov usposabljanja za podčastnike v določeni višini, vložil ugovor, ki ga je drugostopenjski organ tožene stranke z odločbo zavrnil. Tožnik je v nadaljevanju v skladu s pravnim poukom pravilno in v predpisanem zakonskem roku uveljavil sodno varstvo in izpodbijal takšno odločitev pred sodiščem prve stopnje. V tožbi se je skliceval na dejstvo, da za odločitev o vrnitvi stroškov usposabljanja ni bilo tako dejanske kot pravne podlage. V konkretnem primeru je šlo za odločitev tožene stranke o pravici, obveznosti in odgovornosti tožnika iz delovnega razmerja, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je v sporu tožbo zavrglo.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013250
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Tožnik ni zaposlen pri drugi toženi stranki, torej ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb 5. člena točka b ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njegovimi pravnimi nasledniki. Spor med tožnikom in drugim tožencem ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem, prav tako pa tudi ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po 2. odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni pristojno za sojenje v sporu tožnika zoper drugega toženca zaradi izplačila odškodnine.
OZ člen 3, 9, 82, 190, 249. ZPP člen 2, 154, 154/1, 161, 359.
razlaga pogodbenega določila - skupni namen pogodbenih strank - opredelitev pravne narave pogodbenega določila - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - odpadla pravna podlaga - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Dogovorjeno plačilo zneska 28.590,00 EUR ne predstavlja pogodbene kazni niti odškodnine (kot jo v pogodbah poimenujejo stranke), temveč gre za pogodbeno dogovorjeno obveznost plačila določenega denarnega zneska, za katero so se pravdne stranke dogovorile v okviru prostega urejanja svojih obligacijskih razmerij. Obveznost plačila je bila dogovorjena pod odložnim pogojem (če prodajalca ne postaneta lastnika nepremičnine parc. št. 1171/1 oziroma če posledično kupec ne bo postal njen lastnik), in sicer z namenom zavarovanja kupca za primer neuspešne pridobitve lastninske pravice na vseh treh želenih nepremičninah, ki so zanj le skupaj predstavljale uporabno vrednost. Takšna razlaga pogodbenega določila ustreza tudi skupnemu namenu pogodbenih strank, ki je ključen pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Čeprav je sodišče prve stopnje stroške tretje tožene stranke upoštevalo pri odmeri nagrade njenega odvetnika, ima tretje tožena stranka pravico do povrnitve vseh stroškov, ki so ji v postopku nastali. Glede na to, da je tožeča stranka v razmerju do prve in druge tožene stranke uspela, v razmerju do tretje tožene stranke pa ne, je dolžna tretje toženi stranki povrniti eno tretjino stroškov, ki so sicer nastali toženim strankam, zastopanim po istem odvetniku
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – pridobivanje podatkov o obsodbi
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, nikakor pa ni pristojno za odločanje, ali so ti podatki pravilni, kaj šele, da bi smelo presojati pravilnost obsodbe.
dogovor o odstopu od izvršbe - poravnava - izpodbijanje
Dogovor o odstopu od izvršbe, ki ga je šteti kot poravnavo, pa se lahko izpodbija iz enakih razlogov kot vsaka druga pogodba (94. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Napake volje pa ni mogoče uveljavljati z ugovorom zoper zahtevek nasprotne stranke, temveč le s tožbenim zahtevkom za razveljavitev pogodbe, ki pa ga toženka ni postavila.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – društvo
Tožena stranka (društvo) popolne taksne oprostitve ne more doseči. Kljub temu za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva ne more biti prikrajšana, ker je taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila mogoče znižati na minimalen znesek.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje
Kot najpomembnejša kriterija za določitev preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje upoštevalo višino dolžnikovih obveznosti in razloge za njegovo insolventnost, upoštevalo pa je tudi ostale okoliščine, ki so mu bile znane, med drugim dejstvo, da je dolžnik s svojim ravnanjem prispeval k svoji insolventnosti. Poudariti velja zelo visoke obveznosti, ki jih je povzročilo investiranje v tvegane naložbe, kar dejansko kaže na precejšen prispevek dolžnika k nastopu insolventnosti.
Sodišče je s sklepom ugodilo ugovoru upnika in sklep spremenilo tako, da je rok za soglasje upnikov za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, podaljšan za 60 dni. To je sklep o podaljšanju roka, zoper katerega ni dopustna pritožba.
ZFPPIPP člen 47, 48, 48/1, 118, 118-1, 119, 119/1. ZPP člen 11, 109.
zloraba procesnih pravic – žalitev sodišča – denarna kazen – upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja – nadzor nad poslovanjem upravitelja
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje (vsem) strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je dolžnica kljub temu vedno znova vlagala predloge za razrešitev upravitelja, takšno ravnanje pomeni zlorabo procesnih pravic.
Namen 109. člena ZPP je varovanje zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti. Z denarno kaznijo ni kršena dolžničina pravica do kritike in izražanja mnenj, in v to pravico se tudi ne posega. Zakon stranke ne omejuje in ji ne predpisuje, kaj sme ali česa ne sme navajati, pač pa jo omejuje pri načinu podajanja izjav. Svojih izjav ne sme podajati na nedostojen in žaljiv način.
časovna veljavnost zakona - omejitev dedovanja - prejeta denarna socialna pomoč - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala, niti je po že zgoraj obrazloženem ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je nanjo oprlo svojo odločitev, da se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji zaradi v drugem odstavku tega člena določenega „odpusta“ omejitve dedovanja za manj kot dvanajst mesecev prejeto denarno socialno pomoč.
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – domneva pravočasnosti plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – procesne predpostavke – domneva umika pritožbe
Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, le varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej v roku, ki ga je imel na voljo za plačilo sodne takse, ponudnik bančnih storitev pa je plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. To določilo pa nikakor ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče premalo upoštevalo določene okoliščine, in sicer dejstvo, da je dolžnik težko zaposljiv, da dolg izvira iz gospodarske dejavnosti, ko je zaradi ekonomske krize promet v dolžnikovih trgovinah upadel, eno leto po upadu prometa je dolžnik imel tudi zaposleno delavko, ki bi z odpustom izgubila možnost upokojitve.
Pojem skaženosti je pravni standard, pri presoji katerega v sodni praksi prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji. Prvi povedo, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kašen način se ta sprememba odraža in kako jo okolje doživlja. Subjektivna merila pa so odraz objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje.
stečaj zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine na Republiko Slovenijo - kaducitetna upravičenka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik stečajne mase
Po splošnih pravilih lahko upnik zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti posameznega dediča za zapustnikovo obveznost poseže po katerem koli premoženju posameznega dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča).
Kadar pri položaju zapuščine brez dedičev ta zapuščina preide na Republiko Slovenijo (ki s tem postane imetnik vseh premoženjskih pravic, ki so spadale v zapuščino), nastane tudi njena odgovornost za zapustnikove obveznosti do višine, ki je enaka vrednosti zapuščine. Vsebina in obseg te odgovornosti sta enaka kot odgovornost dedičev (ki so sprejeli dediščino) za zapustnikove obveznosti.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke do dedičev oz. do države in to pravico pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 1. odstavku 186. člena KZ-1 je ovira za odpust obveznosti.
Ker ni našlo nejasnosti, nepopolnosti ali nasprotij v podanem izvedenskem mnenju, v katerem je izvedenec odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, prvostopno sodišče povsem utemeljeno ni sledilo toženčevemu zavzemanju po dopolnitvi tega mnenja tudi z opredelitvijo, ali bi do takih poškodb pri tožnici lahko prišlo, če bi jo toženec na isto mesto udaril najprej s pestjo, potem pa še s stolom (sicer pa slednje s strani nobene od pravdnih strank niti ni bilo pravočasno zatrjevano)