dedni delež – vračunanje daril – predmet dedovanja – dovoljene pritožbene novote
Pritožnik utemeljeno trdi, da je na zapuščinski obravnavi zahteval, naj se sodediču v dedni delež všteje vrednost nepremičnine parc. št. 1253/5 k. o. Y. Sodedič vštevanju ni ugovarjal, opozoril je le, da z darilno pogodbo ni pridobil celotne nepremičnine. Ker v sklepu o dedovanju ni odločeno o vračunanju darila v sodedičev dedni delež, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
znižanje preživnine – spremenjene razmere – dejansko stanje
Glede na prejemke, ki jih toženec izkazuje v zvezi s poslovanjem svoje gospodarske družbe, in okoliščino, da ne glede na slabše pogoje poslovanja še vedno vozi avtomobil višjega cenovnega razreda, ni dvoma, da tožnikovo plačo predstavlja tudi del obračunanih stroškov v obliki delnic in prehrane, glede na sorazmerno visok znesek teh stroškov v primerjavi z zneskom plače in ob tožnikovi izpovedbi, da se prehranjuje poceni.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost šole – opravljanje nadzorstva
Šoli je poleg skrbi za izobraževanje poverjena tudi skrb za varstvo in varnost učencev; ne samo v času pedagoškega procesa, ampak ves čas njenega nadzora. Ob zaključku drugega razreda (v starosti osem do devet let) so otroci že sposobni dojeti pomen pravil hišnega reda in takó samostojni ter toliko zreli, da stalna prisotnost učitelja v kratkem obdobju pred začetkom pouka ni nujna.
skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s stvarjo, ki spada v skupno premoženje – soglasje zakonca – razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem – neodplačna pogodba – darilna pogodba – nagibi za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – ničnost pogodbe zaradi podlage – izpodbojnost pogodbe – prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe – prekluzivni rok – začetek teka objektivnega roka
Držijo sicer razlogi sodišča prve stopnje, da zgolj neupoštevanje dejstva, da predmet darilne pogodbe spada v skupno premoženje, še ne pomeni nedopustnega nagiba. Vendar je tožnica trdila tudi, da je toženec vedel, da je pokojni s tožnico v letu 1989, torej štiri leta pred sklenitvijo sporne pogodbe, sklenil zakonsko zvezo; da sta v stanovanju od tedaj ves čas bivala; da je pokojni stanovanje v času zakonske zveze kupil le nekaj mesecev pred sklenitvijo darilne pogodbe in kot bistveno, da je toženec sklenil darilno pogodbo v istem časovnem obdobju, kot je vložil tožbo na razvezo, kar po mnenju tožnice kaže na očitni namen strank pogodbe, da ji odtegneta pripadajoči delež, za kar je gotovo vedel tudi toženec. Nemoralni nagib, ki lahko vpliva na veljavnost neodplačne pogodbe, je tako tožnica opredeljevala z dovolj konkretnimi trditvami.
Poslovodstvo družb v koncernu na eni strani ter reprezentativni sindikati, sveti delavcev in delavski zaupniki na drugi strani so sklenili Dogovor zaradi ublažitve posledic gospodarske krize. Vsebina Dogovora, po kateri se je delavcem v letu 2012 ustrezno znižala plača, ter zmanjšal letni dopust in regres, se je nanašala tudi na tožnika, čeprav sindikat, katerega član je bil v spornem času, ni bil podpisnik Dogovora. Zato tožnik v tem individualnem delovnem sporu neutemeljeno zahteva od svojega delodajalca odmero takšne dolžine letnega dopusta, kot ga je imel pred sklenitvijo Dogovora.
Ob prenehanju zavarovane terjatve v materialnem smislu preneha tudi hipoteka – za njeno formalno prenehanje zaradi načela javnosti pa je potreben izbris iz zemljiške knjige. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za prenehanje zavarovane terjatve, saj iz kreditne pogodbe izhaja odpoklicno upravičenje, ki toženi stranki omogoča doseči predčasno dospelost terjatve.
preplačilo - vračilo preveč izplačane plače - plača - plačilo za delo - neupravičena obogatitev - brezposelnost - nadomestilo pri zavodu - neupravičena obogatitev - reparacija - pravnomočna sodba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Odločba, s katero je bilo toženki priznano nadomestilo za brezposelnost, je bila odpravljena. Zavod RS za zaposlovanje je odločil, da mu je tožeča stranka kot toženkin delodajalec dolžna vrniti znesek toženki nakazanega nadomestila v času, ko je bila kot brezposelna prijavljena pri zavodu. Tožeča stranka je obveznost zavodu za plačilo zneska poravnala. Ta znesek vtožuje od toženke v tem sporu. Toženka je bila obogatena v smislu določbe 190. člena OZ, saj je za sporno obdobje prejela dvakratno plačilo, najprej nadomestilo od zavoda, nato pa še celotno plačo od svojega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tožeča stranka je tožnici po pravnomočni sodbi toženki, brez znižanja prejetega nadomestila za brezposelnost, poravnala pripadajoče prejemke iz delovnega razmerja). Zato je tožbeni zahtevek na vrnitev zneska nadomestila, ki ga je tožeča stranka morala vrniti zavodu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, utemeljen.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse – zamuda roka za plačilo sodne takse – zamuda materialnopravnega roka
Izpodbijani sklep temelji na pravilnem stališču, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemeljuje samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, rok za plačilo sodne takse za pritožbo pa je materialnopravni rok.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.
vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse – materialnopravni rok – podaljšljivost roka
Rok za plačilo sodne takse je po svoji naravi materialno-praven (in ne procesen rok), obveznost stranke opraviti takšno plačilo pa je materialno-pravna. Gre za nepodaljšljiv (oziroma prekluziven) zakonski rok, glede katerega vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – skupno premoženje zakoncev
Skupno premoženje zakonca pridobita (če so izpolnjeni navedeni pogoji) že po samem zakonu, zato je nepomembna okoliščina, da tožnica ni hotela prevzeti poroštvene obveznosti za kredit po kreditni pogodbi, saj je tudi ta kredit po samem zakonu skupen in predstavlja pasivo skupnega premoženja pravdnih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0057252
ZIZ člen 7, 270. OZ člen 557, 558, 563. SPZ člen 68.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – dogovor o uporabi solastnine – obličnost pogodbe – sklep o začasni odredbi – ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe
Dogovor o uporabi solastnine je lahko tudi sestavni del pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vendar če ta ni veljavno sklenjena, to na veljavnost dogovora (pogodbe) o uporabi solastnine ne vpliva, ker se za sklenitev takšne pogodbe ne zahteva posebne oblike.
Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi. Namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka se je tako spremenil, da ni več pravilen pristop, ki pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteva otroški dodatek, odmerjen družini pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke ter premoženje članov družine.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0069101
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2, 221b/2-1. ZPP člen 133, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru – domneva umika ugovora – neplačilo sodne takse – vročitev – fikcija vročitve – poenostavljena prisilna poravnava – kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
ZTPDR člen 72. ZObr člen 93, 93/2, 100.a. ZDR-1 člen 177.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delavca - vojska - pravice in obveznosti med trajanjem pogodbe - premoženjska škoda - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je zoper ugotovitveni sklep tožene stranke, po katerem je dolžan plačati sorazmerni del stroškov usposabljanja za podčastnike v določeni višini, vložil ugovor, ki ga je drugostopenjski organ tožene stranke z odločbo zavrnil. Tožnik je v nadaljevanju v skladu s pravnim poukom pravilno in v predpisanem zakonskem roku uveljavil sodno varstvo in izpodbijal takšno odločitev pred sodiščem prve stopnje. V tožbi se je skliceval na dejstvo, da za odločitev o vrnitvi stroškov usposabljanja ni bilo tako dejanske kot pravne podlage. V konkretnem primeru je šlo za odločitev tožene stranke o pravici, obveznosti in odgovornosti tožnika iz delovnega razmerja, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je v sporu tožbo zavrglo.
Do nadomestne izpolnitve je prišlo, še preden je tožeča stranka postala insolventna, zaradi česar ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
Zato ni relevantno, kdaj sta pravdni stranki izvedli pobot medsebojnih terjatev, saj bi te po 261. členu ZFPPIPP veljale za pobotane tudi v primeru, če nobena od pravdnih strank ne bi podala pobotne izjave.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013250
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Tožnik ni zaposlen pri drugi toženi stranki, torej ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb 5. člena točka b ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njegovimi pravnimi nasledniki. Spor med tožnikom in drugim tožencem ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem, prav tako pa tudi ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po 2. odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni pristojno za sojenje v sporu tožnika zoper drugega toženca zaradi izplačila odškodnine.
OZ člen 3, 9, 82, 190, 249. ZPP člen 2, 154, 154/1, 161, 359.
razlaga pogodbenega določila - skupni namen pogodbenih strank - opredelitev pravne narave pogodbenega določila - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - odpadla pravna podlaga - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Dogovorjeno plačilo zneska 28.590,00 EUR ne predstavlja pogodbene kazni niti odškodnine (kot jo v pogodbah poimenujejo stranke), temveč gre za pogodbeno dogovorjeno obveznost plačila določenega denarnega zneska, za katero so se pravdne stranke dogovorile v okviru prostega urejanja svojih obligacijskih razmerij. Obveznost plačila je bila dogovorjena pod odložnim pogojem (če prodajalca ne postaneta lastnika nepremičnine parc. št. 1171/1 oziroma če posledično kupec ne bo postal njen lastnik), in sicer z namenom zavarovanja kupca za primer neuspešne pridobitve lastninske pravice na vseh treh želenih nepremičninah, ki so zanj le skupaj predstavljale uporabno vrednost. Takšna razlaga pogodbenega določila ustreza tudi skupnemu namenu pogodbenih strank, ki je ključen pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Čeprav je sodišče prve stopnje stroške tretje tožene stranke upoštevalo pri odmeri nagrade njenega odvetnika, ima tretje tožena stranka pravico do povrnitve vseh stroškov, ki so ji v postopku nastali. Glede na to, da je tožeča stranka v razmerju do prve in druge tožene stranke uspela, v razmerju do tretje tožene stranke pa ne, je dolžna tretje toženi stranki povrniti eno tretjino stroškov, ki so sicer nastali toženim strankam, zastopanim po istem odvetniku