Pravdni stranki sta z dogovorom na avtonomen način uredili medsebojno razmerje. Ker ta ni v nasprotju z Ustavo, kogentnimi predpisi ali moralnimi načeli, pa tudi razveljavljen ni bil, ga je toženec dolžan izpolniti v vsem, kot se glasi.
ZPP člen 158, 158/1. ZOdvT člen 8, 8/1, tarifna številka 3100, 3101, 1200.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetnika – zastopanje več strank – povišanje nagrade
Če se postopek zaradi umika tožbe ustavi, to ne pomeni, da je prenehalo pooblastilno razmerje med toženo stranko in njenim odvetnikom in da je odvetnik zaradi tega upravičen do nižje nagrade.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – skupno premoženje zakoncev
Skupno premoženje zakonca pridobita (če so izpolnjeni navedeni pogoji) že po samem zakonu, zato je nepomembna okoliščina, da tožnica ni hotela prevzeti poroštvene obveznosti za kredit po kreditni pogodbi, saj je tudi ta kredit po samem zakonu skupen in predstavlja pasivo skupnega premoženja pravdnih strank.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013243
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Izstopa iz jarka z vertikalnimi stenami, globine 60-90 cm (kjer je tožnik iz jarka izstopal in se pri tem poškodoval, pa je bil jarek globok približno 80 cm) s sipkim materialom na delu, kamor bi se delavec oprl, brez ustreznih pripomočkov (na primer stopnice), ni mogoče opredeliti kot enostavnega oziroma običajnega, za katerega delavcu ne bi bilo potrebno zagotoviti ustreznih delovnih sredstev oziroma opreme. Ker prvotožena stranka tožniku ni zagotovila varnega izstopa iz gradbenega jarka, je podana njena krivdna odgovornost, saj mu ni zagotovila vseh pogojev za varno delo.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VSL0066160
ZIZ člen 64, 64/1, 73. ZN člen 3, 49, 60, 60/3, 64. ZZK-1 člen 41, 149. SPZ člen 23.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izvršba na nepremičnine - javna listina - zasebna listina - overitev podpisa - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice
Overitev podpisa na zasebni listini je po sami vsebini in razlagi v bistvu overitev vsebine in obličnosti zemljiškoknjižnega dovolila, ta del pa predstavlja zasebno listino, ki ima naravo javne listine.
Že pred vknjižbo oziroma od trenutka, ko izvedo za razpolaganje, začne ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - razrešitev - poslovodna oseba
Tožnica je bila razrešena s funkcije predsednice uprave s sklepom iz krivdnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odpravnine v višini šest mesečnih bruto plač na podlagi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je štelo, da je sklep o razrešitvi tožnice iz krivdnih razlogov pravnomočen in zato sodišče vanj ne more posegati. To stališče je materialnopravno zmotno. V sporu o pravici do odpravnine zaradi neutemeljene razrešitve s funkcije predsednice uprave družbe mora sodišče presojati, ali je bila razrešitev utemeljena.
odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – protipravno ravnanje
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti niti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za takšno ravnanje sodnice, ki je zavrnila zastopanje po prvem tožniku zato, ker je ugotovila, da je zastopal stranke pred sodiščem odplačno kot pridobitno dejavnost, kljub temu da ni odvetnik, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 2. člena ZOdv ter opozorila stranke na možnost nastanka škodljivih posledic zaradi nepravilnega zastopanja, pa v tej zadevi ni šlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083361
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljivi razlogi - pravica do pritožbe - opredelitev do izvedenskega mnenja - cenilec gradbene stroke - višina odškodnine - metoda ocenjevanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pavšalno navedlo, da je izvedenec pojasnil izračun posameznih postavk. Zakaj je sodišče tožniku priznalo obe postavki, ki izhajata iz izvedeniškega mnenja, sodišče ni obrazložilo, niti ni jasno, zakaj je sodišče tako ravnalo.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – dejansko stanje – pravica do izjave
Sodišče je argumentiralo razloge, zakaj je verjame tožencu, tožena stranka pa se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede sklepanja o tem, da tožena stranka ni dokazala, da je bil dogovor med strankama, da obdrži znesek.
sodna ureditev meje – ureditev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje po zadnji mirni posesti – vrednost spornega mejnega prostora – zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavanem primeru vrednost spornega mejnega prostora presega 4.000,00 EUR, soglasje nasprotnih udeležencev za ureditev meje po močnejši pravici pa ni bilo podano. Zato je sodišče prve stopnje pri ureditvi meje pravilno izhajalo iz zadnje mirne posesti udeležencev.
posojilna pogodba – sklenitev pogodbe – pogodba v korist tretjega – disenz – neupravičena obogatitev – pravna podlaga zahtevka
Sodišče v primeru, da tožeča stranka v tožbi navede pravno podlago tožbenega zahtevka, nanjo ni vezano in odloča o tožbi tudi, če je sploh ne navede. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Določeno pravno podlago pa lahko sodišče pri presoji uporabi (le) takrat, če stranka za to ponudi ustrezno trditveno podlago, da torej navede vsa dejstva, na podlagi katerih bi bilo, z upoštevanjem te pravne podlage, mogoče zahtevku ugoditi.
preplačilo - vračilo preveč izplačane plače - plača - plačilo za delo - neupravičena obogatitev - brezposelnost - nadomestilo pri zavodu - neupravičena obogatitev - reparacija - pravnomočna sodba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Odločba, s katero je bilo toženki priznano nadomestilo za brezposelnost, je bila odpravljena. Zavod RS za zaposlovanje je odločil, da mu je tožeča stranka kot toženkin delodajalec dolžna vrniti znesek toženki nakazanega nadomestila v času, ko je bila kot brezposelna prijavljena pri zavodu. Tožeča stranka je obveznost zavodu za plačilo zneska poravnala. Ta znesek vtožuje od toženke v tem sporu. Toženka je bila obogatena v smislu določbe 190. člena OZ, saj je za sporno obdobje prejela dvakratno plačilo, najprej nadomestilo od zavoda, nato pa še celotno plačo od svojega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tožeča stranka je tožnici po pravnomočni sodbi toženki, brez znižanja prejetega nadomestila za brezposelnost, poravnala pripadajoče prejemke iz delovnega razmerja). Zato je tožbeni zahtevek na vrnitev zneska nadomestila, ki ga je tožeča stranka morala vrniti zavodu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, utemeljen.
Tožnica je s tem, ko je v zvezi z zavarovanjem izpolnitve kreditnih terjatev zahtevala cenitev nepremičnin (ki naj bi takšnemu zavarovanju služile), ravnala s potrebno profesionalno skrbnostjo. A se ta njena dolžnost s tem ni preprosto izčrpala. Tako je bila dolžna ravnati tudi po prejemu toženčevih cenitvenih poročil, ki bi jih morala ustrezno preveriti (ovrednotiti). Tega pa kljub okoliščinam, ki so izkazovale neskladje med opisom namembnosti zemljišč v toženčevih poročilih in stanjem, razvidnim iz prodajnih pogodb, ni storila. Ustrezno skrbno postopanje po prejemu poročil je bilo, upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila toženčeva cenitev zanjo odločilna za sklenitev kreditnih pogodb (s hipotekarnim zavarovanjem) z družbo XY, še toliko bolj pričakovano. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica kot finančna institucija v skladu skrbnostjo dobrega strokovnjaka (ki se v poslovanju od nje ves čas pričakuje) predpostaviti tudi možnost, da sta toženčevi cenitveni poročili nepravilni, je povsem na mestu.
obstoj pravde – ugovor litispendence – identiteta zahtevka
Pravilno sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru litispendence, saj v predmetnem postopku tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanega dela posameznih računov za obratovalne stroške, medtem ko v zadevi P 60/2012 občina kot tožeča stranka vtožuje plačilo neplačanih najemnin na podlagi istih računov. V konkretnem primeru torej ne gre samo za različni terjatvi, čeprav obračunani na istih računih, temveč v postopkih niti ne nastopata isti stranki.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0069101
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2, 221b/2-1. ZPP člen 133, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru – domneva umika ugovora – neplačilo sodne takse – vročitev – fikcija vročitve – poenostavljena prisilna poravnava – kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
omejitve izvršbe na plačo – odgovornost delodajalca
Če je plača dolžnika višja od minimalnega zneska, ki mora ostati dolžniku, je v delu preko minimuma plača s sklepom o izvršbi zarubljena in jo mora delodajalec odtegniti, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa znesek izplačati upniku. Na to njegovo obveznost ne vpliva stanje sredstev na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, tudi če ta opravlja izvršbo z izvršilnim sredstvom na denarna sredstva na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet.
Predlog na podlagi 134. člena ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - potek prometne nesreče - okoliščine prometne nezgode - substancirana trditvena podlaga - dokazni predlog - informativni dokaz - vzročna zveza - dokazni standard - odmera odškodnine - minimalni trk - nihajne poškodbe - dokaz z izvedencem - nateg vratnih mišic - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Ob izostanku konkretnejših navedb o tem, v katerem delu se toženka ne strinja z opisom tožnikov glede okoliščin prometne nesreče in zakaj, ter hkrati povsem pavšalni utemeljitvi razlogov za zaslišanje priče, gre po svojem bistvu za informativen dokaz, ki ga sodišče ne sme upoštevati. Dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne more pa njihova izvedba nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage oziroma (razen, kadar so za to podani upravičeni razlogi, o obstoju katerih pa v konkretnem primeru ni moč govoriti) šele predstavljati „vira“ za njihovo oblikovanje.
Dokazni standard obstoja vzročne zveze je standard pretežne verjetnosti.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – spolzke stopnice – zimske razmere – padec delavca na stopnicah pred gostinskim lokalom
Upoštevaje dejstvo, da je tožnica v lokalu zaposlena že dolga leta ter stopnice, na katerih je padla, po lastni izpovedbi dobro pozna, ter da je kritičnega dne sporne stopnice celo čistila, ji je moralo biti stanje stopnic znano, zato ni bilo razloga za delodajalkino dodatno opozarjanje na slabo stanje stopnišča. Za škodni dogodek je tako odgovorna sama, saj bi se morala zavedati, da se drsnost talne obloge v primeru, da je na njej plast snega ali nesprijetega ledu, bistveno poveča, zato bi morala hoji po stopnicah posvetiti večjo pozornost.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083331
OZ člen 564.
darilna pogodba – pogodba o preužitku – falsa demonstratio non nocet – aleatornost pogodbe – dediči – nujni delež – načelo enake vrednosti dajatev
Pri obveznosti preživljanja je aleatornost (naključnost, slučajnost, negotovost) pravilo, saj se praviloma ne more vedeti, koliko časa bo preživljanec živel in torej užival storitve preživljalca. Le če bi lahko pogodbeni stranki, oziroma tudi le ena od njiju, že a priori ocenili, da bo imela katera od njiju večje koristi od obveznosti, pogodba preneha biti aleatorna. Zato nihče od dedičev ne more uspešno uveljavljati kršitve načela enake vrednosti dajatev