Če so tožene stranke oziroma njihovi pravni predniki ob sklepanju predpogodbe bili v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta bodoče glavne pogodbe (statusa zemljišča, kar bistveno vpliva na njegovo ceno), lahko svoje upravičenje uveljavijo tako, da odklonijo sklenitev glavne pogodbe.
Pogodba o delu je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšna pisna dokumentacija (naročilnica ipd.).
preprečevanje nasilja v družini – procesna sposobnost stranke – dvom v procesno sposobnost stranke
Procesna sposobnost ni enaka poslovni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Sodišče mora med postopkom na procesno sposobnost stranke ves čas paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru še vedno obstaja sum o pomanjkanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Zato naj sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovi, če je podana procesna sposobnost nasprotnega udeleženca. Če bo sodišče ugotovilo, da je ni, naj spelje postopek po določilu 81. in 82. člena ZPP, nato pa o predlogu predlagatelja ponovno odloči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070744
OZ člen 937, 937/1, 946, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 27.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe – obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino – trditveno in dokazno breme – predložitev listine – edicijska dolžnost
Ker je bilo v konkretnem primeru v zavarovalni pogodbi izrecno dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, premija pa je bila plačana 15. 3. 2010, je obveznost zavarovalnice nastopila šele 16. 3. 2010.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza – izključna krivda
Zavarovanka tožene stranke s svojim načinom vožnje ničesar ni prispevala k nastanku škodnega dogodka in tudi ni mogla pričakovati, da jo bo prvotožnik z motornim kolesom in z veliko hitrostjo prehiteval po desni strani, kjer so bili tudi parkirani osebni avtomobili in brez zaviranja trčil v parkirano vozilo. Ne samo, da je prvotožnik grobo kršil predpise o hitrosti in nepravilnem prehitevanju po desni strani, vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, brez registriranega motorja in brez varnostne čelade. Vožnjo v takih okoliščinah je potrebno oceniti kot brezobzirno. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je do prometne nezgode prišlo po izključni krivdi prvega tožnika.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnika, da je na denarnih sredstvih tožeče stranke pridobil lastninsko pravico, sklicujoč se na 2. odstavek 569. člena OZ v zvezi s 739. členom OZ. Po 739. členu OZ se pravila posojilne pogodbe uporabljajo le za razmerja med shranjevalcem in položnikom, glede časa in kraja vrnitve stvari pa veljajo pravila shranjevalne pogodbe. Za nepristno hrambo torej ne veljajo pravni učinki posojilne pogodbe iz 2. odstavka 569. člena OZ.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/3, 87, 87/2, 91, 91/1, 91/2, 291, 291/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 83, 83/1, 83/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-5, 4, 4/2.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - izvršitelj - zahteva za odločitev o varščini - več izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - večkratni rubež premičnin - združitev izvršilnih zadev pri izvršitelju - zaznamba rubeža premičnin - obligatorna združitev izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - vrstni red pridobitve zastavne pravice na premičninah - potrebnost izvršilnega dejanja
Kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev.
Pri določitvi varščine za plačilo dela in stroškov izvršitelja je treba upoštevati tudi, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah.
pobotni ugovor – načelo dispozitivnosti – odločanje v mejah zahtevka – extra petitum – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje
Dokazni postopek je pokazal, da je tretja toženka ves čas lahko uporabljala sporno nepremičnino najmanj v obsegu svojega solastninskega deleža, da ji tožnik nikoli ni onemogočal ali preprečeval bivanja v sporni hiši, da je z njegovim bivanjem v hiši soglašala, plačila uporabnine pa doslej ni zahtevala. Pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da zaradi tožnikove uporabe nepremičnine ni bila prikrajšana.
Vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo pomeni vezanost na dejstva, navedena v izreku kazenske sodbe, tudi npr. način storitve kaznivega dejanja in vrste ter opis telesnih poškodb. Toženec (obsojenec) tako ne more uspeti z ugovorom, da so tožničine poškodbe, izrecno navedene v izreku kazenske obsodilne sodbe, posledica nekega drugega dogodka ter da poškodbe niso take, kot jih zatrjuje tožnica.
ZD člen 132, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 394, 394/4, 396, 396/3. ZZZDR člen 111, 191.
izločitev iz zapuščine – uveljavljanje dedne pravice v pravdi – odstop dednega deleža mladoletnega dediča – skrbnik – odobritev centra za socialno delo (CSD) – neveljavnost dedne izjave
Tožnika, ki je bil tedaj še mladoleten, njegovi interesi pa so bili v koliziji z interesi tožnikove matere kot sodedinje, je v zapuščinskem postopku zastopal skrbnik kot zakoniti zastopnik, ki pa za sporno dedno izjavo ni imel potrebnega dovoljenja oziroma odobritve pristojnega centra za socialno delo. Tožnik torej v zapuščinskem postopku v zvezi s sporno dedno izjavo ni bil pravilno zastopan. Zapuščinsko sodišče, ki je kljub temu upoštevalo skrbnikovo izjavo, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ki je hkrati po 4. odstavku 394. člena ZPP tudi obnovitveni razlog, za njegovo uveljavljanje pa po 3. odstavku 396. člena ZPP ni časovne omejitve. To pomeni, da je bila sporna skrbnikova izjava absolutno neveljavna. Ker pa je sklep o dedovanju po očetu pravdnih strank pravnomočen, lahko tožnik v skladu z 224. členom ZD uveljavlja svojo pravico v (tej) pravdi.
Ob prenehanju zavarovane terjatve v materialnem smislu preneha tudi hipoteka – za njeno formalno prenehanje zaradi načela javnosti pa je potreben izbris iz zemljiške knjige. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za prenehanje zavarovane terjatve, saj iz kreditne pogodbe izhaja odpoklicno upravičenje, ki toženi stranki omogoča doseči predčasno dospelost terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080914
ZPP člen 8, 336, 336/2, 339, 339/2, 339/2-14.
dokazni postopek – pisna izjava priče – dokazna ocena – pogodba o obnovi stroja – pogodbena volja strank
Praviloma je zaradi načela neposrednosti priče treba zaslišati pred sodiščem, vendar pa je novela ZPP uvedla možnost, da stranka, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, poda pisno izjavo, ki se upošteva kot dokaz v postopku.
Sodišče mora prepričljivo povedati, zakaj neki priči oziroma izpovedbi stranke verjame, medtem ko drugim pričam ne verjame, pri tem pa mora oceniti vse, in ne le nekaj dokazov.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnica (ki je pri toženi stranki opravljala delo vodje poslovne enote) je kot verodostojne podpisovala evidence opravljenega dela podizvajalcev, čeprav je vedela, da vsebujejo neresnične podatke, kasneje pa je od podizvajalcev prevzemala gotovino in jo izročala delavcem tožene stranke.
Tožnica v poslovno listino (evidenco opravljenih ur podizvajalcev, ki jo je bila dolžna voditi v okviru svojih del in nalog) vnesla lažne podatke in jo s svojim podpisom potrdila kot verodostojno. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da med strankama ni sporno, da toženec vse od 20. 12. 2013 že plačuje preživnino v višini 280,00 EUR. Nato pa je z utemeljitvijo, da gre za oblikovalno in ne dajatveno sodbo, odločilo, da se ta plačila pri oblikovanju sodbenega izreka ne upoštevajo. To pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. Dejstvo plačevanja preživnine v višjem znesku, kot je bil določen vse do izdaje izpodbijane sodbe, je namreč zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti. Na ta plačila se zato pritožnik v morebitnem izvršilnem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati.
znižanje preživnine – spremenjene razmere – dejansko stanje
Glede na prejemke, ki jih toženec izkazuje v zvezi s poslovanjem svoje gospodarske družbe, in okoliščino, da ne glede na slabše pogoje poslovanja še vedno vozi avtomobil višjega cenovnega razreda, ni dvoma, da tožnikovo plačo predstavlja tudi del obračunanih stroškov v obliki delnic in prehrane, glede na sorazmerno visok znesek teh stroškov v primerjavi z zneskom plače in ob tožnikovi izpovedbi, da se prehranjuje poceni.
Zavarovalnica je škodni dogodek v regresnem zahtevku z dne 26. 7. 2006 označila z datumom 29. 8. 2002, v regresnem zahtevku z dne 23. 11. 2004 pa z datumom 30. 8. 2002, pri čemer je očitno, da gre za isti škodni dogodek, ki ima pri zavarovalnici tudi enako opravilno oznako. Razlogi sodišča prve stopnje, da gre za dva različna dogodka, od katerih enega zavarovalnica ni dokazala, drugega pa ne zatrjevala ne izkazala, so zato v nasprotju s predloženimi listinami in povsem izven trditvene podlage obeh pravdnih strank, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081370
ZPPSL člen 146, 147.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – nepremičnina – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveza v zvezi z zatrjevano škodo in odgovornostjo toženk se je pretrgala s tem, ko tožnica v stečajnem postopku nad dolžnikom ni uveljavljala svoje lastninske pravice. Tudi če bi (če je) tožnica postala lastnica sporne nepremičnine s priposestvovanjem, pa očitno ni pravočasno poskrbela, da se njena lastninska pravica vpiše v zemljiško knjigo in se je tako nadaljnji pravni promet s sporno nepremičnino izvajal na podlagi zemljiškoknjižnega stanja.
vrednost spornega prometa – določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Materialnopravno pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je potrebno glede na določila 21. člena ZOdvT za določitev vrednosti predmeta v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine uporabiti določbe ZOdvT (sodna taksa za postopek vzpostavitve etažne lastnine je določena v nespremenljivem znesku) in vrednost predmeta določiti po 22. členu ZOdvT.