Predmet izpodbijanja so učinki plačil na podlagi asignacijskih pogodb, saj je tožeča stranka s tožbo zahtevala, da se prav ti učinki razveljavijo, in sicer v razmerju med pravdnima strankama. Osnovni predpogoj za izpodbojnost določenega pravnega dejanja stečajnega dolžnika je, da je bil v trenutku njegove izvršitve stečajni dolžnik insolventen. Šele položaj, ko je nek subjekt insolventen, ga zavezuje, da začne vse upnike, ki so do njega v enakem položaju, obravnavati enako. Zato mora sodišče prve stopnje ugotoviti (pri čemer je trditveno in dokazno breme na tožniku), da je bila tožeča stranka v trenutku sklenitve asignacijskih pogodb že insolventna.
Sodišče lahko, z utemeljitvijo, da se je o nečem že prepričalo na podlagi ostalih dokazov, zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki bi takšno dejstvo lahko ovrgel, za kar gre v konkretnem primeru.
pravice izdelovalcev podatkovnih baz – znatna naložba
Za presojo vrednosti neke naložbe ni pomemben pravni temelj, na podlagi katerega je upravičenec prišel do naložbe, pač pa vrednost naložbe same.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izdelava podatkovne baze tožeče stranke ne predstavlja znatne naložbe v smislu samo zato, ker jo je prejela neodplačno. V tem pritožbenem stališču je konsumirana trditev, da predmet neprecenljive vrednosti nima v resnici nobene vrednosti, čim je pridobljen na podlagi darilne pogodbe. To pa ne drži.
Pogodba o delu je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšna pisna dokumentacija (naročilnica ipd.).
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – spolzke stopnice – zimske razmere – padec delavca na stopnicah pred gostinskim lokalom
Upoštevaje dejstvo, da je tožnica v lokalu zaposlena že dolga leta ter stopnice, na katerih je padla, po lastni izpovedbi dobro pozna, ter da je kritičnega dne sporne stopnice celo čistila, ji je moralo biti stanje stopnic znano, zato ni bilo razloga za delodajalkino dodatno opozarjanje na slabo stanje stopnišča. Za škodni dogodek je tako odgovorna sama, saj bi se morala zavedati, da se drsnost talne obloge v primeru, da je na njej plast snega ali nesprijetega ledu, bistveno poveča, zato bi morala hoji po stopnicah posvetiti večjo pozornost.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse – ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je v zavrnitvi ugovora tožečo stranko pravilno podučilo, da je mogoče vložiti ugovor le iz razloga že plačane sodne takse oz. njene napačne odmere.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnika, da je na denarnih sredstvih tožeče stranke pridobil lastninsko pravico, sklicujoč se na 2. odstavek 569. člena OZ v zvezi s 739. členom OZ. Po 739. členu OZ se pravila posojilne pogodbe uporabljajo le za razmerja med shranjevalcem in položnikom, glede časa in kraja vrnitve stvari pa veljajo pravila shranjevalne pogodbe. Za nepristno hrambo torej ne veljajo pravni učinki posojilne pogodbe iz 2. odstavka 569. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070744
OZ člen 937, 937/1, 946, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 27.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe – obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino – trditveno in dokazno breme – predložitev listine – edicijska dolžnost
Ker je bilo v konkretnem primeru v zavarovalni pogodbi izrecno dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, premija pa je bila plačana 15. 3. 2010, je obveznost zavarovalnice nastopila šele 16. 3. 2010.
zastaranje – zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
„Nezmožnost odprtja TRR zaradi statusa s.p. (bil je blokiran) in poslovna nesposobnost“, s čimer tožnik utemeljuje nepremagljivo oviro, ni nepremagljiva ovira, zaradi katere upnik ne bi mogel sodno uveljavljati zahteve za izpolnitev.
Pri odločanju o tem, ali se sprememba tožbe dovoli, mora sodišče upoštevati učinkovito pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja ter načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka.
Prvo sodišče je ugotovilo, da se je tožnica na podlagi medsebojne pogodbe o delu zavezala plačati tožencu za vsako uro opravljenega dela 35,00 EUR neto in da so po njunem dogovoru vsi stroški v zvezi s toženčevim delom (stroški prevoza, izdaje vize in bivanja) bremenili tožnico kot naročnico toženčevih storitev. Ob takšni ugotovitvi je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da so vtoževani stroški predstavljali tožničine pogodbene obveznosti.
preprečevanje nasilja v družini – procesna sposobnost stranke – dvom v procesno sposobnost stranke
Procesna sposobnost ni enaka poslovni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Sodišče mora med postopkom na procesno sposobnost stranke ves čas paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru še vedno obstaja sum o pomanjkanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Zato naj sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovi, če je podana procesna sposobnost nasprotnega udeleženca. Če bo sodišče ugotovilo, da je ni, naj spelje postopek po določilu 81. in 82. člena ZPP, nato pa o predlogu predlagatelja ponovno odloči.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083319
SZ-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. SPZ člen 119, 119/2. ZZZDR člen 56, 56/2. OZ člen 395, 395/1.
sposobnost biti stranka v postopku – skupnost etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – vplačevanje v rezervni sklad – nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Sposobnost biti stranka ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če tako določa posebni predpis. Za etažne lastnike bi to lahko določil bodisi SPZ ali SZ-1. Vendar zakona nastopanja etažnih lastnikov pred sodišči ne urejata. To pomeni, da etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Katere posamezne fizične ali pravne osebe so etažni lastniki, ki vlagajo tožbo, pa v tožbi ni konkretizirano. Tako se izkaže, da se je postopka udeleževala skupnost, ki ne more biti pravdna stranka.
posojilna pogodba – sklenitev pogodbe – pogodba v korist tretjega – disenz – neupravičena obogatitev – pravna podlaga zahtevka
Sodišče v primeru, da tožeča stranka v tožbi navede pravno podlago tožbenega zahtevka, nanjo ni vezano in odloča o tožbi tudi, če je sploh ne navede. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Določeno pravno podlago pa lahko sodišče pri presoji uporabi (le) takrat, če stranka za to ponudi ustrezno trditveno podlago, da torej navede vsa dejstva, na podlagi katerih bi bilo, z upoštevanjem te pravne podlage, mogoče zahtevku ugoditi.
ZDen člen 42, 42/3, 72, 72/2. OZ člen 406, 407, 415, 416, 416/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - skupni lastniki - solidarnost upnikov - nedeljiva terjatev
Pritožbeno sodišče ne vidi ne stvarnega ne razumnega razloga za razlikovanje položajev tistih upravičencev, ki jim je bilo premoženje vrnjeno v naravi, in tistih, ki so se zaradi obstoja ovir za vračilo v naravi z zavezanci dogovorili za vrnitev nadomestnih nepremičnin. Tudi slednjim zato pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe (nadomestnih) nepremičnin, vrnjenih v postopku denacionalizacije po 72. členu ZDen.
pripadajoče zemljišče – postopek določitve pripadajočega zemljišča – funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi
Možna je določitev pripadajočega zemljišča k enostanovanjski stavbi.
Tako iz akta nasprotne udeleženke o določitvi zemljišča, ki je neposredno namenjen za redno rabo obravnavanih stavb, ki je bilo tudi izhodiščna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča v okviru denacionalizacijskega postopka, kot tudi iz denacionalizacijske odločbe izhaja, da predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom parc. št. 1689/365 oziroma k obravnavanim objektom nepremičnina parc. št. 1689/876. Prav zato to zemljišče ni pripadlo denacionalizacijskim upravičencem. Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da navedena upravna akta sicer ne predstavljata odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, vendar pa izkazujeta, da je nasprotna udeleženka sama štela zemljišče parc. št. 1689/876 za funkcionalno zemljišče k stavbam predlagateljic. Ugotovilo je tudi, da predlagateljici že od nakupa parcele uporabljata navedeno zemljišče oziroma ga imata v posesti in da se v vsem tem času raba ni spreminjala.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – zamuda roka za ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – povračilo stroškov prič – nedovoljene pritožbene novote – vročilnica
Dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, v pritožbi pa kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo pomeni vezanost na dejstva, navedena v izreku kazenske sodbe, tudi npr. način storitve kaznivega dejanja in vrste ter opis telesnih poškodb. Toženec (obsojenec) tako ne more uspeti z ugovorom, da so tožničine poškodbe, izrecno navedene v izreku kazenske obsodilne sodbe, posledica nekega drugega dogodka ter da poškodbe niso take, kot jih zatrjuje tožnica.
obstoj pravde – ugovor litispendence – identiteta zahtevka
Pravilno sodišče prve stopnje ni sledilo ugovoru litispendence, saj v predmetnem postopku tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačanega dela posameznih računov za obratovalne stroške, medtem ko v zadevi P 60/2012 občina kot tožeča stranka vtožuje plačilo neplačanih najemnin na podlagi istih računov. V konkretnem primeru torej ne gre samo za različni terjatvi, čeprav obračunani na istih računih, temveč v postopkih niti ne nastopata isti stranki.
Tožnica je s tem, ko je v zvezi z zavarovanjem izpolnitve kreditnih terjatev zahtevala cenitev nepremičnin (ki naj bi takšnemu zavarovanju služile), ravnala s potrebno profesionalno skrbnostjo. A se ta njena dolžnost s tem ni preprosto izčrpala. Tako je bila dolžna ravnati tudi po prejemu toženčevih cenitvenih poročil, ki bi jih morala ustrezno preveriti (ovrednotiti). Tega pa kljub okoliščinam, ki so izkazovale neskladje med opisom namembnosti zemljišč v toženčevih poročilih in stanjem, razvidnim iz prodajnih pogodb, ni storila. Ustrezno skrbno postopanje po prejemu poročil je bilo, upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila toženčeva cenitev zanjo odločilna za sklenitev kreditnih pogodb (s hipotekarnim zavarovanjem) z družbo XY, še toliko bolj pričakovano. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica kot finančna institucija v skladu skrbnostjo dobrega strokovnjaka (ki se v poslovanju od nje ves čas pričakuje) predpostaviti tudi možnost, da sta toženčevi cenitveni poročili nepravilni, je povsem na mestu.
pobotni ugovor – načelo dispozitivnosti – odločanje v mejah zahtevka – extra petitum – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje
Dokazni postopek je pokazal, da je tretja toženka ves čas lahko uporabljala sporno nepremičnino najmanj v obsegu svojega solastninskega deleža, da ji tožnik nikoli ni onemogočal ali preprečeval bivanja v sporni hiši, da je z njegovim bivanjem v hiši soglašala, plačila uporabnine pa doslej ni zahtevala. Pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da zaradi tožnikove uporabe nepremičnine ni bila prikrajšana.