skrajšani postopek - pripor - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - obstoj utemeljenega suma
V odločbi o odreditvi pripora mora biti kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja. Šele če je kaznivo dejanje dovolj določno navedeno, tako da se da ugotoviti, za kateri konkretni življenjski primer gre, je mogoče preizkusiti utemeljenost suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje.
varstvo ustavnih pravic - imetnik stanovanjske pravice kot stranka v denacionalizacijskih postopkih - nepopolna tožba
Po določbi 28. člena ZUS je treba tudi v tožbi, s katero se izpodbija posamični akt in predlaga njegova odprava zaradi posega v ustavne pravice, navesti akt, ki se izpodbija in ga priložiti tožbi ter obrazložiti, zakaj se toži.
priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne
V okoliščinah, ko je posameznik, ki se zaveda nevarnosti poškodb z vojaškim materialom, ki ga je kot zapuščenega našel in prenesel, da ga uporabi za določen namen, pa pri tem zaradi neprevidnosti nastane nehotena škoda, nastale škode ni mogoče šteti kot posledico zapuščenega vojaškega materiala.
Vlagateljica zahtevka ni upravičenka za uveljavljanje pravic po ZDen, ker je le oporočna dedinja oporočne dedinje in tako ne spada v krog zakonitih dedičev.
začasna odredba - predlog za začasno ureditev spornega pravnega razmerja, ki je že začasno urejeno s sklepom drugega sodišča - izvršitev denacionalizacijske odločbe
Zahtevo za izdajo začasne odredbe je potrebno zavrniti, če je o izročitvi obveznic, ki so predmet upravne izvršbe, drugo sodišče z začasno odredbo že uredilo sporno pravno razmerje. Sklep, s katerim je drugo sodišče izdalo začasno odredbo, je akt sodne oblasti in po določbi 2. odstavka 2. člena ZS za sodišča in druge državne organe v RS zavezujoč.
ZUS člen 50, 50/2, 59, 59/1, 71, 71/1, 73. CZ (1976) člen 19, 22, 50, 274. ZUP (1986) člen 77, 142, 143.
uvoz zaradi izvoza - neizpolnjena obveznost izvoza blaga, ki je vezan na poprejšnji uvoz
Če blago ni bilo izvoženo v tujino v predpisani vrednosti in predpisanih rokih, se glede na določbo 2. odstavka 50. člena CZ/76 plača carina po predpisih, ki veljajo na dan, ko poteče rok za izvoz oz. po predpisih, ki veljajo na dan, ko se vloži zahteva za obračun carine in drugih uvoznih davščin.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe res ni neposredno ocenilo obsojenčevega obrambnega predloga iz pritožbe, vendar v njej ugotavlja, da obsojenec v preostalih pritožbenih izvajanjih ne navaja ničesar, kar bi lahko omajalo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Kršitev 1. odstavka 395. člena ZKP zato ni podana.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 204.a, 204.a/4, 205, 205/3, 207, 207/2, 207/5.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Z razveljavitvijo sklepa o podaljšanju pripora je nastal tak položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena URS, ko mora biti ob priporu, najkasneje pa v štiriindvajsetih urah po njem, obdolžencu vročena pisna obrazložena odločba.
Po določbah ZKP, ki urejajo pripor, ta ne preneha avtomatično z iztekom v zakonu določenih rokov, ampak mora o tem vedno odločiti sodišče s sklepom, s katerim pripor odpravi.
Če dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje ne temelji na opravljeni glavni obravnavi, med predloženimi spisi pa ni zanesljive podlage za zaključek, da tožnica ni predložila dokazov, pritožbeno sodišče navedene sporne ugotovitve ne more preizkusiti.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnikovo nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami ter dokazno oceno na podlagi teh ugotovitev v sklepih o podaljšanju pripora je uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki po 2. odstavku 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec - izpolnjevanje pogoja neprekinjenega trajanja izgnanstva najmanj tri mesece
Tožnikova odsotnost po pregonu iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage za priznanje statusa izgnanca, če izgnanstvo ni trajalo neprekinjeno najmanj 3 mesece (3. člen ZZVN).
obnova postopka upravnega spora - verjetna izkazanost zakonitega razloga
Če vložnik v predlogu za obnovo postopka ne zatrjuje, da je bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je bilo odločeno, nepravilno ugotovljeno, oziroma ne navede, na podlagi česa bi bilo v ponovljenem postopku mogoče drugače odločiti, se šteje, da ni izpričal, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten in je potrebno takšen predlog zavreči.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni kršilo 2. odstavka 192. člena ZKP, ker je obrazložilo priporni razlog ponovitvene nevarnosti in pripor kot edini primerni ukrep za zagotovitev varnosti ljudi. Nestrinjanje z dokazno oceno glede obstoja okoliščin, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, pa predstavlja uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki po 2. odstavku 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZKZ člen 115. ZKZ (1986) člen 66, 85, 85/2, 89, 91.
komasacija kmetijskih zemljišč - vračilo v komasacijski sklad vloženih zemljišč
Komasacijska udeleženka s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti, če sta v komasacijskem postopku opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v skladu s komasacijskimi predpisi.
odstop dednega deleža - izročilna pogodba - nujni delež
Problematična bi bila lahko aktivna legitimacija prvega tožnika, ki ni zapustničin otrok, marveč njen vnuk. Ker je njegova mati N. R. še živa, mu ne gre vstopna pravica po 12. členu ZD in ne spada v krog nujnih dedičev, ki jih opredeljuje 25. člen ZD. Toda po 146. členu ZD sme dedič pred delitvijo prenesti dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, na sodediča (prvi odstavek), če sodno overi pogodbo o prenosu dednega deleža (drugi odstavek). Ker je tožnik S. R. v zapuščinskem postopku sodeloval kot stranka (primerjaj 175. člen ZD), saj je bil oporočni dedič, njegova mama N. R. pa je dedovala kot oporočna dedinja in kot zakonita dedinja, sta oba sodediča in je dopusten prenos dela materinega dednega deleža na sina. Glede na to, da je N. R. že pred vložitvijo tožbe sodno overila svojo izjavo o prenosu nujnega deleža, ki ji pripada, na tožnika, sta izpolnjena pogoja iz prvega in drugega odstavka 146. člena ZD in je podana aktivna legitimacija tudi za prvega tožnika. On sicer ni nujni dedič, mu pa pripada dedni delež na premoženju pokojne A. V. na nepremičnini.
ZVOP člen 17, 18, 20.ZZDej člen 51, 51/4. ZUS člen 73.
varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo - vpogled v zdravstveno dokumentacijo
Sodno varstvo osebnih podatkov se nanaša tudi na pravico vpogleda v zbirko osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov izrecno ne določa pravic svojcev glede podatkov, ki se nanašajo na osebnost pokojnika. Toda po določbi 4. odstavka 51. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti dolžnost varovati zdravniško skrivnost ne velja v razmerju do bolnikovih ožjih sorodnikov. Ker tožena stranka ne trdi, da je tožnikova pokojna mati prepovedala, da zdravniki dajejo tožniku podatke o njenem zdravstvenem stanju, mu ni mogoče odreči pravice do vpogleda v njeno zdravstveno dokumentacijo.