ZPP člen 261, 339, 339/2, 339/2-8, 261, 339, 339/2, 339/2-8.
zaslišanje strank - vabilo na glavno obravnavo - osebna vročitev - neizvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prepoved vnaprejšnje dokazne ocene - neobstoj dokazni pravil - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do kontradiktornega postopka - dokaz z zaslišanjem priče - izostanek priče z naroka - izostanek stranke z naroka
Sodišče mora pri odločanju o izvedbi predlaganih dokazov upoštevati prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, torej nedopustnost argumentacije, da so že izvedeni dokazi o nasprotnem tako prepričljivi, da jih novi dokaz ne bi mogel ovreči.
V skladu z določbo 261. člena ZPP se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno strankam oz. osebi, ki naj se zasliši za stranko, torej zakonitemu zastopniku oz. direktorju. V njem se mora navesti, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla.
predhodne odredbe - pogoji za predhodne odredbe - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi menice - preizkus materialnopravnih pogojev - akcept menice - menica na vpogled
V danem primeru je bil predlog za dovolitev izvršbe (na podlagi verodostojne listine) vložen v elektronski obliki, kar pomeni, da izvršilno sodišče ni preizkušalo, ali je verodostojna listina, ki je podlaga predlogu za izvršbo, res menica oziroma, ali iz nje izhaja menična zaveza dolžnika. Ker dejstvo izdaje sklepa o izvršbi na podlagi menice (ob dejstvu vloženega ugovora zoper izdani sklep) vzpostavlja domnevo obstoja nevarnosti v smislu 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, preizkus materialnopravnih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi menice pa je (kadar je predlog za izvršbo vložen v elektronski obliki) omejen na preizkus vsebine predloga, navedeno po oceni pritožbenega sodišča daje sodišču pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja, ali listina, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, je menica oziroma, ali iz nje izhaja menična zaveza dolžnika.
ZIZ člen 45, 45/3, 45, 45/3. ZZK-1 člen 86, 90, 90/1, 90/1-2, 86, 90, 90/1, 90/1-2.
zaznamba izvršbe
Nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja ovire za zaznambo izvršbe, ker po določbi tretjega odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče tak sklep o izvršbi pošlje v zaznambo izvršbe zemljiškoknjižnemu sodišču takoj po izdaji sklepa o izvršbi.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 131, 131/1, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184.
nepremoženjska škoda - okrnitev pravice osebnosti - šikaniranje v okviru delovnega razmerja - mobbing
Šikaniranje (mobbing) v okviru delovnega razmerja pomeni namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti, zapostavljenosti, namerno nezakonito (pokvarjeno) premeščanje na nižje delovno mesto oziroma v pravnem pogledu protizakonito in nedopustno izvrševanje pravic z namenom povzročiti delavcu škodo. O šikani je mogoče govoriti le, če se dokaže (dokazno breme je na strani tožeče stranke), da je delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznosti z namenom, da bi prizadel njegove pravice in koristi.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6, 481, 481/4, 481/5, 481/6.
prenos poslovnega deleža - predkupno upravičenje družbenikov - prodaja deleža
Če sta se dva družbenika odločila, da preostalim družbenikom ponudita v odkup poslovne deleže in so preostali družbeniki izrazili pripravljenost za odkup poslovnega deleža, družbenika, ki prodajata poslovna deleža, nimata polnega razpolagalnega upravičenja glede tega, komu od zainteresiranih družbenikov bosta deleža prodala, saj sta vezana na določbo 6. odst. 481. člena ZGD-1. Vendar pa bi tožeče stranke, ki se sklicujejo na kršitev omejitve razpolaganja z deleži v smislu 6. odst. 481. člena ZGD-1, lahko uspele le s tožbenim zahtevkom, s katerim bi uveljavljale sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi postali imetniki prodanih deležev vsi zainteresirani kupci, torej vključno tudi s tretjo toženo stranko, kateri naj bi prvo in drugotožena stranka v nasprotju z navedeno določbo prodali svoja deleža.
Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo predkupno upravičenje pri nakupu poslovnega deleža samo v razmerju pred drugimi osebami, ki niso družbeniki, če z družbeno pogodbo ni določeno drugače. To pomeni, da preostali družbeniki ne morejo uveljavljati predkupnega upravičenja v primeru, da eden od družbenikov proda svoj delež drugemu družbeniku v družbi.