izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - osebna vročitev
Pisno obdolžitev in vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavcu osebno vročiti. Ker je bila v presojani zadevi vročitev opravljena tožnikovi mami, kar ni pravilno, je potrebno šteti, da mu tožena stranka zagovora neupravičeno ni omogočila in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ker je tožnica trideset let delovne dobe dopolnila šele v decembru 2006, kot podlage za odločanje o izplačilu jubilejne nagrade ni mogoče uporabiti določb panožne kolektivne pogodbe, saj je bila ta odpovedana, tako da so pravni učinki odpovedi nastopili s 1. 1. 2005. V decembru 2006 je toženo stranko zavezovala le Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki ni imela določb v zvezi z jubilejno nagrado, zaradi česar tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade tožnice ni utemeljen.
motenje posesti - prekinitev dobave vode - pojem stanovanja - plačilo dobavljene vode - individualna odmera vode
Stanovanje ni brez sanitarij.
Ključno vprašanje tega motenjskega spora je, ali je v stanovanjski hiši S. 9 več stanovanj (bivalnih enot), za katere obstaja tehnična možnost individualne odmere porabljene vode.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva niso neposredno uporabljive, predstavljajo le podlago za sprejetje morebitnih dvostranskih ali večstranskih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic tudi glede izplačevanja pokojnin. Zato niso podlaga za priznanje pravice do vojaške starostne pokojnine (od leta 1991 do 2001).
ZGD člen 101, 134, 101, 134. ZGD-1 člen 100, 133, 100, 133.
izbris družbe z neomejeno odgovornostjo - nadaljevanje izvršbe
Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo (prim. 101. člen ZGD) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod. ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (d.n.o.) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Upniki torej za uveljavljanje terjatev do d.n.o., ki je prenehala, niso omejeni z enoletnim rokom iz drugega odstavka 394 člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja.
ZZZPB člen 49, 49. ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2, 481, 481/1, 481/1-2.
pristojnost sodišč - stvarna pristojnost - gospodarski spor - aktivna politika zaposlovanja
V Pogodbi je kot pogodbena stranka in kot prejemnik sredstev navedena "brezposelna oseba S.V.", ki je tudi podpisnik pogodbe. Dejstvo, da je ob njegovem podpisu pečat tožene stranke kot samostojnega podjetnika, in dejstvo, da so bila ta sredstva nakazana njemu kot samostojnemu podjetniku, ni odločilno za opredelitev narave spornega razmerja in v zvezi s tem vrste spora. Odločilna je narava danih sredstev oziroma namen, za katerega so bila dana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je odklonil preizkus z alkotestom v času dela v nočni izmeni, v kateri ni imel delovne obveze, ampak je le pomagal sodelavcu. Opisano ravnanje ni imelo konkretnih posledic na tožnikovo delo in ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nepravdni postopek - predlog za nadaljevanje - umik
Vsak udeleženec lahko, v roku 15 dni odkar je bil obveščen o umiku predloga predlagatelja, poda predlog za nadaljevanje postopka, tudi če tak predlog poda v pritožbi.
ZPP člen 195, 195. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 922, 922/1, 924, 965, 965/2, 131, 131/1, 131/2, 922, 922/1, 924, 965, 965/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - solidarna odgovornost - prekinitev vzročne zveze - navadno sosporništvo - zavarovanje odgovornosti
Med gostilničarjevim točenjem alkoholne pijače vinjenemu gostu in škodo, ki jo vinjeni gost povzroči drugemu gostu s kaznivim dejanjem, za katerega je bil pravnomočno obsojen, ni vzročne zveze
ZGD člen 101, 134, 101, 134. ZGD-1 člen 100, 133, 100, 133.
izbris komanditne družbe - nadaljevanje izvršbe
Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenika - komplementarja komanditne družbe za obveznosti družbe (prim. 101. člen ZGD) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod. ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (d.n.o., k.d.) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Upniki torej za uveljavljanje terjatev do komanditne družbe, ki je prenehala, niso omejeni z enoletnim rokom iz drugega odstavka 394 člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja.
predznamba lastninske pravice - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, ki se nanaša na lastnika, je v skladu z določbo 1. odstavka 99. člena ZZK-1, ovira za predznambo pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke 1. odstavka 49. člena ZZK-1, torej tudi za predznambo pridobitve lastninske pravice na podlagi listine, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila.
ZGD člen 139, 141, 145, 139, 141, 145. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4. ZGD-1 člen 138, 140, 144, 138, 140, 144.
sodni register - izbris družbe - komanditna družba - pravne posledice izbrisa - izvršba zoper družbenike - komanditist
Pri presoji ugovora pasivnosti družbenika izbrisane družbe je, poleg konkretnih okoliščin glede vplivanja na poslovanje, potrebno upoštevati tudi položaj in vlogo, ki jo ima družbenik glede na statusno obliko družbe. Pri komanditnih družbah je zato potrebno izhajati iz posebnega položaja, ki ga v takšni družbi ima komanditist glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1, 103/4. ZDR člen 89, 116. ZZRZI člen 40, 110.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - rok za podajo odpovedi
Varstvo invalidov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti glede na določbo 116. člena ZDR ni absolutno. Delodajalec invalidu II. ali III. kategorije do 1. 1. 2006 kljub nemožnosti premestitve na drugo ustrezno delovno mesto ni mogel zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, po tem datumu pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti dopustna, če delodajalec po določbi 103. člena ZPIZ-1 predhodno pridobi mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru ni predpisan rok, v katerem mora odpoved pogodbe o zaposlitvi podati, saj ga ne določata niti 116. člen ZDR niti ZPIZ-1 oziroma ZZRZI. Roki iz 5. odstavka 88. člena ZDR pa se ne nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
ZPP člen 158, 188, 188/2, 188/3, 158, 188, 188/2, 188/3.
umik - izpolnitev zahtevka - stroški
Ker je tožena stranka izpolnila zahtevek v skladu z med pravdo sklenjenim dogovorom, ji je sodišče prve stopnje pravilno naložilo tožnikove stroške postopka, saj je tožnik umaknil tožbo takoj po izpolnitvi.
OZ člen 68, 68/2, 82, 82/1, 82/2, 83, 68, 68/2, 82, 82/1, 82/2, 83.
ara kot odstopnina - dvojna ara - odstopnina - bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - razlaga pogodbe - mentalna rezervacija
Če je pogodba razvezana po izključni krivdi stranke, ki je aro kot odstopnino dala, ne more zahtevati vračila dvojne are. V bistvenih prvinah gre za identičen položaj, kakor če bi od pogodbe odstopila.
huda telesna poškodba – izvedenstvo – dolžnost postavitve izvedenca – prepoznava na glavni obravnavi
Prepoznava obtoženca na glavni obravnavi pomeni, da zaslišana priča le izjavi, da je obtoženec po njenih zaznavah kot storilec. Takšna prepoznava na glavni obravnava tako ni dokaz, ampak le del izpovedbe oškodovanca oziroma priče, na katere je sodišče povsem utemeljeno oprlo svojo odločitev.
Z izvedencem se v kazenskem postopku ugotavljajo tista dejstva, za katera je potrebno neko strokovno znanje. Če se v postopku porodi dvom o vrsti in teži poškodbe ter načinu njihovega nastanka, mora sodišče postaviti izvedenca in je lahko le izvedeniško mnenje o vrsti in teži poškodb podlaga za sprejem pravne opredelitve kaznivega dejanja po določbah Kazenskega zakonika.
začasna odredba - prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - sredstva za preživljanje
Samo na podlagi dejstva, da tožnik nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, in navedb, da se zaradi zdravstvenega stanja ne bo mogel kmalu ponovno zaposliti, ni mogoče zaključiti, da nima sredstev za preživljanje, kar bi utemeljevalo izdajo začasne odredbe za plačevanje nadomestila plače za čas trajanja spora o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR člen 35, 82, 82/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 27, 255.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tihotapstvo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala očitanega ravnanja, to je, da je tožnik pomagal izvrševati kazniva dejanja tihotapstva oziroma da je imel namen preostalim članom tihotapske skupine odstraniti ovire pri izvrševanju kaznivih dejanj. Zgolj na podlagi dveh telefonskih sporočil, prijateljskih odnosov in neuporabnih podatkov v operativnem poročilu še ni mogoče zaključiti, da je tožnik zagrešil kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju tihotapstva. Poleg tega tudi tožena stranka ni podala ustreznih navedb niti ni predlagala dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, pri katerem konkretnem kaznivem dejanju tihotapstva naj bi bil udeležen, kdaj, kako oziroma katere podatke naj bi članom tihotapske skupine sporočil.
odškodninska odgovornost delavca – škoda – dokazovanje
V ZPP je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da verodostojnost izvedenega dokaza oceni sodišče, pri čemer ni vezano na dokazna pravila, ki bi vnaprej določila njegovo vrednost. Tako je tudi višino škode, ki je tožeči stranki nastala na vozilu zaradi hudo malomarnega ravnanja tožene stranke, mogoče in dopustno dokazovati s predračunom, iz katerega je razvidno, koliko bi znašalo popravilo vozila, da bi bilo v enakem stanju kot pred nesrečo.