Strah za izid zdravljenja v pravnem smislu sicer obsega tako sekundarni strah v ožjem smislu, kot tudi temu sledečo zaskrbljenost, vendar z dvema omejitvama: pod pogojem zadostne intenzitete in trajanja ter le za čas do trenutka, ko se posledice poškodbe ustalijo in negotovosti o tem, kakšne bodo in kakšne spremembe bodo prinesle v življenje oškodovanca, ni več (prim. dr. Ana Božič Penko, Strah kot nepremoženjska škoda, CZ, Ljubljana, 2003, str. 47). Tudi to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnico še sedaj strah prometa, sama pa v reviziji zatrjuje, da bo tak "strah" trpela vse življenje, ne more biti podlaga za prisojo višje odškodnine za to obliko nepremoženjske škode. Če namreč strah zapusti trajne posledice, potem ta oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo - v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti (ibid., str. 57).
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
ukrep urbanističnega inšpektorja - pravna podlaga za odreditev ukrepa
Če je bil inšpekcijski postopek začet po določbi 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ni podlage za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi določbe 73. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1993.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 264, 236, 236/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - izvedenstvo pri telesnih poškodbah - nedovoljeni dokazi - priče - oprostitev pričanja
Pri presoji, ali izvesti predlagani dokaz ali ne, mora sodišče pretehtati, ali je predlagani dokaz materialnopravno relevanten, ali je stranka pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, v dvomu pa šteti, da je vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolžencu in da ga mora sodišče izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen.
Obvestila o telesni poškodbi, kateremu je priložena tudi fotokopija medicinske dokumentacije, ki se nanaša na to poškodbo, v nobenem pogledu ni mogoče enačiti z izvedenskim mnenjem, podanim na podlagi 264. člena ZKP.
Obsojenčeva mati v kazenskem postopku ni bila nikoli zaslišana in zato tudi ni bila poučena v skladu z 2. odstavkom 236. člena ZKP o pravni dobroti, da ni dolžna pričati. Take procesne situacije, četudi na zahtevo obrambe, ni mogoče obiti z zaslišanjem policistke o tem, kar ji je o obravnavanem življenjskem primeru med zbiranjem obvestil povedala v času sojenja že pokojna presumptivno privilegirana priča.
telesne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - povrnitev negmotne škode
Revizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem pritožbenega sodišča, da uporaba sprehajalne palice (ki ni niti medicinsko indicirana) za hojo v hrib (torej le občasno) ne predstavlja skaženosti, saj tudi pri zdravih ljudeh uporaba takega pripomočka za razbremenitev nog pri vzpenjanju ni nekaj neobičajnega. Prav tako ima pritožbeno sodišče prav, ko pojasnjuje, da je enoletna uporaba opornic zajeta v odškodnini za telesne bolečine. Odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti gre namreč le za trajne spremembe zunanjosti.
Obnove postopka ne more zahtevati tožnik, ki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil in tudi ni mogel biti stranka, saj za to ni izkazoval pravnega interesa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22336
KZ člen 311, 311/2, 27, 25.ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - sostorilstvo - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker pri isti osebi in istem (posameznem) kaznivem dejanju ne more biti hkrati podanih več različnih oblik udeležbe, je sodišče storilo kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ko je pri pravni opredelitvi dejanj obsojencev uporabilo tudi določbo 25. člena KZ, čeprav je pred tem ugotovilo, da sta bila udeležena kot pomagača pri kaznivem dejanju, ki je ostalo pri poskusu.
URS člen 23, 23/2.ZKP člen 374, 374-1. Sodni red člen 160.
pravica do sodnega varstva - pravila o dodeljevanju zadev - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Izdaja posebne odredbe o dodelitvi zadeve ni predvidena v primeru, ko je bil sodnik, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, imenovan na drugo sodišče, in je bila zadeva na podlagi splošnega pravila o dodeljevanju zadev (160. člen Sodnega reda) dodeljena drugemu sodniku.
Z navedbami, da bi moralo sodišče obsojencu izreči pogojno obsodbo, če bi upoštevalo in pravilno ovrednotilo vse olajševalne okoliščine, zagovornik uveljavlja razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP, ki ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO - vpliv razmer v drugi državi na višino odškodnine
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in začetek teka zamudnih obresti.
Tožnik je bil v času škodnega dogodka redno zaposlen v Sloveniji in se je tu tudi zdravil ter invalidsko upokojil. Če se je kasneje preselil v drugo državo, to ni okoliščina, ki bi narekovala uporabo tujega prava. Zato slovensko sodišče, ko uporablja slovensko pravo, upošteva pomen prizadete dobrine in namen odškodnine v Sloveniji.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS07875
ZIKS člen 145, 145/3, 145a, 145b, 145c.ZIOOZP člen 1, 3, 3/4, 3/5, 8.ZDen člen 44, 72, 72/2. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 1, 1/1, 1/2, 3, 5, 6.
neupravičena zaplemba premoženja - razveljavitev kazni - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obveznicah RS - začetek teka obresti od vrednosti zaplenjenega premoženja - odmena za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja
Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja dalje.
ZOR člen 186, 200, 203, 277.URS člen 14, 22. OZ. ZPOMZP-A.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Dolgoletna sodna praksa, po kateri so bili enaki primeri obravnavani enako in so bile oškodovancem prisojene zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje dalje, se lahko spremeni. Na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.6.2002 je bilo sprejeto načelno pravno mnenje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti za čas po 1.1.2002, ko sta stopila v veljavo Obligacijski zakonik in novela ZPOMZO. Vendar pa dolgoletne ustaljene sodne prakse pred 1.1.2002 ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, ker se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.
kršitev kazenskega zakona - nepravilna pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Določba 1. odstavka 424. člena ZKP, po kateri se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi, ne pomeni samo, da mora biti kršitev navedena, temveč tudi obrazložena, pri uveljavljanju kršitev iz 2. odstavka 371. člena ZKP (razlog iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP) pa mora biti obrazložena tudi vzročna zveza med kršitvijo določb ZKP in zakonitostjo sodne odločbe.
"Neustrezno" izrečena kazen glede na težo kaznivega dejanja in ostale posledice ne more biti predmet presoje z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZT člen 22. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 48, 51.
ukrep tržnega inšpektorja - prodaja od vrat do vrat - živilski izdelki
Živilskih izdelkov ni dovoljeno prodajati na način prodaje od vrat do vrat.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek je nerazumljiv
Izrek sodbe v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP je nerazumljiv, če iz njega ni mogoče zanesljivo ugotoviti, na kaj se nanaša oziroma o čem je z njim odločeno.
ZKP člen 523, 523/3-1, 523/3-3, 526, 526/1, 524, 524/3. Evropska konvencija o izročitvi člen 12.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - sredstva za ugotavljanje istovetnosti osumljenca - dokazi za utemeljen sum - poizvedovalna dejanja
Vsebina določbe 1. odstavka 526. člena ZKP, po kateri opravi preiskovalni sodnik po zaslišanju državnega tožilca in zagovornika po potrebi še druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za izročitev tujca, omogoča sklepanje, da šibkost dokazov za utemeljen sum, ki so navedeni v prošnji, ne preprečuje preiskovalnemu sodniku, da začne z izvajanjem postopka izročitve.
Če je bilo zaslišanje osumljenca opravljeno po prejemu prošnje za izročitev s strani pristojnega ministrstva, zgolj določitev datuma njegovega zaslišanja pred prejemom navedene prošnje ne pomeni kršitve določb 524. člena ZKP.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V tej zadevi imajo nedenarni tožbeni zahtevek za sklenitev kupne pogodbe, pa tudi denarni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, vsi različno dejansko in pravno podlago. Zato je za odločitev o dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od treh tožnikovih zahtevkov.
ZOR člen 186, 189, 200, 203. OZ. ZPOMZO.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Dolgoletna sodna praksa, po kateri so bili enaki primeri obravnavani enako in so bile oškodovancem prisojene zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje dalje, se lahko spremeni. Na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.6.2002 je bilo sprejeto načelno pravno mnenje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti za čas po 1.1.2002, ko sta stopila v veljavo Obligacijski zakonik in novela ZPOMZO. Vendar pa dolgoletne ustaljene sodne prakse ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, ker se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.