DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18308
ZUP člen 260, 260/9. ZUS člen 20, 20/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 75/3, 78, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2.ZDen člen 71.
obnova denacionalizacijskega postopka - pravni interes - vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja na nepremičnini - revizija
Tudi če so izpolnjeni drugi formalni pogoji za uvedbo obnove denacionalizacijskega postopka, se ta ne dovoli, če predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo, to pa je tudi tedaj, ko si z odločanjem v obnovljenem postopku ne more izboljšati položaja, ker so vrnjene nepremičnine že prešle v last tretjih oseb.
ZDen člen 15, 15/1, 78, 78/1.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
stranke v postopku denacionalizacije - pravno nasledstvo - kasnejša odobritev opravljenih pravnih dejanj
Če zahtevo za denacionalizacijo po pokojni upravičenki, izrecno v svojem imenu vloži svakinja pokojne upravičenke in ne sin ali mož pokojne upravičenke (dediča prvega dednega reda), pravno nasledstvo vlagateljice ni verjetno izkazano, kasnejša odobritev opravljenih pravnih dejanj s strani dediča prvega dednega reda, pa nima učinka.
varstvo ustavnih pravic – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pravni interes za tožbo
Ker je bil postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, že končan, je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da kršitve te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica, je namreč prenehalo. Smisel sodnega varstva, tudi po presoji pritožbenega sodišča, zoper še trajajočo kršitev te pravice v upravnem sporu pa je v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje odločanja sodišča.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS18306
ZUS-1 člen 32, 32/2.
začasna odredba - odložitev izvršitve inšpekcijskega ukrepa - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - prizadetost javne koristi
Inšpekcijsko ukrepanje v svojem osnovnem poslanstvu uveljavlja načelo zakonitosti. To se uveljavlja z nadzorom, ki je v javnem interesu, prav tako pa je v javnem interesu tudi učinkovitost tega nadzora, zato je zakon določil, da pritožba zoper odločbo prve stopnje ne zadrži njene izvršitve, saj je s tem zagotovljena učinkovitost inšpekcijskega nadzorstva, ki pa je v javnem interesu. Varstvo zakonitosti je tudi po presoji sorazmernosti med morebitno škodo, ki bi utegnila tožniku nastati, v prednosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je pravilno presodilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe po določbah 2. odstavka 32. člena ZUS-1 niso podani.
denacionalizacija - vračilo zemljišč - napaka v zapisu površine zemljišča v odločbi o podržavljenju - vračilo dejansko podržavljene površine - delna odločba
Napak v zapisu površin parcel v odločbi o nacionalizaciji ni mogoče odpraviti v postopku denacionalizacije.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/6, 76, 82, 82/1. ZDavP člen 95, 97, 98, 99, 100.
začasna odredba - davčna odmerna odločba - težko popravljiva škoda - vračilo preplačanega davka
Začasne odredbe ni mogoče izdati, če tožnik ne izkaže, da mu bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda. Težko popravljive škode ni mogoče utemeljevati z bojaznijo, da mu preplačani davek, tudi če bo v upravnem sporu uspel, ne bo vrnjen.
ZDen člen 3, 4, 5, 8, 8/2, 31, 32.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
razpolaganje s pravico uporabe na nacionalizirani nepremičnini z namenom poplačila davkov
Razpolaganje s pravico uporabe na nepremičninah, nacionaliziranih po ZNNZ s strani prejšnjega lastnika, z namenom poplačila davka, ni mogoče šteti za prisilen odvzem pravice uporabe.
ZDen člen 64, 64/1.ZUS-1 člen 85, 85/1-2, 86, 92, 107, 107/2.
pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - materialni prekluzivni rok
Če naj bo vloga za denacionalizacijo pravočasna, mora biti vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi ZDen, to je do izteka 7.12.1993. Z zahtevo vloženo dne 1.6.2005 je vložnik očitno zamudil materialni prekluzivni rok, zato je bila njegova zahteva pravilno zavržena.
starostna pokojnina – pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - vojni veteran
Določba 404. člena ZPIZ-1 ni bila sprejeta v zakon zato, da bi nekaterim kategorijam zavarovancev priznala nove pravice, ampak da bi poenotila in uskladila pravice, ki so jih do sedaj na različne načine in pod različnimi pogoji omogočali posebni zakoni nekaterim kategorijam zavarovancev. ZVV, ki je po nepotrebnem (enako kot npr. Zakon o sodniški službi) naštet v 404. členu ZPIZ-1, ni zakon, ki bi kakorkoli spreminjal pogoje upokojevanja za vojne veterane, in zato ni zajet v določbah, ki na novo opredeljujejo minimalno starost in minimalno pokojninsko dobo.
delna ničnost pogodbe - rok za plačilo pogodbene obveznosti - odlog plačila - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - neizpolnjen pogoj
Po določbi prvega odstavka 361. člena ZOR začne teči zastaranje prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti. Glede na ugotovitev, da je bila izpolnitev plačila tožene stranke tožeči z veljavnim 17. členom pogodbe odložena do trenutka, ko bi tožeča stranka prodala apartmaje, je materialnopravno zmotna ocena, da je primeren trenutek za začetek teka zastaranja en mesec od izvršenega tehničnega pregleda. V tem primeru (ko ni ugotovljeno, da bi tožena stranka zgradila in prodala apartmaje) je treba kot začetek teka zastaralnega roka upoštevati trenutek, ko bi bilo glede na vse okoliščine primera mogoče ugotoviti, da se pogoj (prodaja apartmajev) ne bo uresničil v razumnem času.
Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Vendar pa se izvedenec, za razliko od sodnika, ne izloči sam, tudi če bi obstajal razlog za izločitev. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca določi invalidsko komisijo, morajo stranke same zahtevati izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino, še zlasti, če si dejstva v izvedenskem mnenju in ostali medicinski dokumentaciji ne nasprotujejo. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.
pogodba o zaposlitvi - sporazum o razveljavitvi - izpodbojnost - napaka volje - bistvena zmota
O bistveni zmoti, ki bi lahko vplivala na veljavnost sporazuma, govorimo samo takrat, kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, če se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Na zmoto se lahko sklicuje samo tista stranka, ki je sicer ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.
dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - vrnitev v prejšnje stanje
V sodnih odločbah, na katere se sklicuje pritožba, niso zavzeta relevantna stališča, ki bi utemeljevala očitek odstopa odločbe sodišča druge stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja o utemeljenosti razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za sodno varstvo - odpovedni rok - iztek odpovednega roka
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe, začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti odpovedi teči od vročitve odpovedi delavcu dalje. Izjasnitev delavca o sprejemu nove pogodbe ne vpliva na začetek in tek tega roka. Spor o datumu zaključka delovnega razmerja v primeru, ko je bil delavec ob izteku odpovednega roka zadržan z dela zaradi bolezni, se uvršča med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz 3. odstavka 204. člena ZDR, za katere zakon predvideva možnost neposredne vložitve tožbe na sodišče. Če kršitev 3. odstavka 116. člena ZDR o vplivu zdravstvene zadržanosti z dela na prenehanje delovnega razmerja ni razvidna že iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe teči z dnem, ko je delavec zvedel za dejansko kršitev.
Objektivna kumulacija glavnic iz naslova plače in odškodnine za neizkoriščeni letni dopust ni dovoljena. Kot vrednost spornega predmeta je potrebno upoštevati vrednost bruto plače.
Ker je tožnik ves čas izrecno uveljavljal odškodnino iz naslova psihičnih bolečin in posega v osebnostne pravice, ne pa plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v smislu določb za toženko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti, sodišče njegovega zahtevka utemeljeno ni obravnavalo v smislu navedenih določb kolektivne pogodbe.