določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča
Svaštveno razmerje med stranko in sodnikom samo pri sebi ne utemeljuje razumnega dvoma v nepristranskost ostalih sodnikov istega sodišča, zato ni razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
postopek o prekrških - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - dokončanje postopkov o prekrških
Od odprave zahteve za sodno varstvo kot izrednega pravnega sredstva, ki ga je lahko vložil kaznovani, je v postopkih o prekrških edino izredno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče, zahteva za varstvo zakonitosti, za vložitev katere je upravičen zgolj državni tožilec.
Po 14. členu ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Ker je tožnikova taksna obveznost za plačilo takse za tožbo nastala pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila, je takso dolžan plačati.
ZPP člen 41, 41/2, 374, 374/2, 377.ZOR člen 154/1, 154/2, 154/3, 156/1, 156/2, 156/3, 173, 174, 414.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravni interes solidarnega dolžnika za revizijo - nerazdelne obveznosti povrnitev škode - varstvo okolja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - čezmerne imisije - objektivna odgovornost lastnika - avtocesta - denarna odškodnina
Pri nerazdelni obveznosti lahko upnik v skladu s prvim odstavkom 414. člena ZOR zahteva plačilo cele obveznosti od prvega ali drugega solidarnega dolžnika ali od obeh hkrati. Gre za njegovo pravico izbire. Če je s sodbo naloženo plačilo le enemu od njiju, ta nima pravno varovanega interesa za pritožbeno ali revizijsko izpodbijanje drugega dela sodne odločbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka proti drugemu solidarnemu tožencu. Njegov položaj je enak, kot če bi tožnik tožbo v skladu s svojo pravico do izbire vložil samo proti njemu.
Zmotno je stališče, da je treba primarno uveljavljati pravno varstvo po drugem odstavku 156. člena ZOR in ne po tretjem odstavku istega člena. Ko je do škode že prišlo, oškodovanec lahko zahteva njeno povrnitev v obliki denarne odškodnine, za preprečitev nadaljnjega nastajanja škode pa ima glede na okoliščine konkretnega primera tudi nedenarne zahtevke.
Ni edina objektivna odgovornost samo tista, ki je povezana z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo v smislu 173. člena ZOR, temveč tudi v drugih primerih (primerjaj drugi in tretji odstavek 154. člena ZOR). Pri odgovornosti po 156. členu ZOR gre prav za tak drug primer, ki ga določa zakon. Pasivna legitimacija imetnice nevarne stvari je podana zato, ker je lastnica avtoceste. Kot taka bi bila pasivno legitimirana po 5. členu ZTLR za stvarnopravne zahtevke, kot taka pa sodi tudi v skupino "drugih" iz 156. člena ZOR, ki so pasivno legitimirani za odškodninske zahtevke po navedeni zakonski določbi.
kršitev kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - pravna kvalifikacija - spolni napad na otroka - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - posebne lastnosti storilca - rejnik - zaupanost v varstvo, oskrbo in vzgojo
Ne glede na to ali je sklenila pogodbo o rejništvu obsojenčeva sedaj že pokojna žena ali obsojenec je podano kaznivo dejanje spolnega napada na otroka po 3. odstavku 183. člena KZ RS, ker je odločilno dejstvo, da sta rejništvo do smrti žene izvajala obdolženec in pokojnica skupaj, potem pa je rejništvo izvajal sam, tedaj kot oseba, kateri je bila oškodovanka zaupana v varstvo, oskrbo in vzgojo.
Izpodbijana sodba in sodba prve stopnje res nimata razlogov o zamudnih obrestih. To pa preprosto zato, ker o tem postranskem zahtevku sodišče sploh ni odločilo (zaradi česar je tožnica tudi predlagala izdajo dopolnilne sodbe).
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je razumljivo in prepričljivo obrazložilo obsojenčevo krivdo, zato so neutemeljene navedbe v zahtevi, da so razlogi sodbe nejasni ali v nasprotju sami s seboj, zahteva pa uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno.
Vročevalcu gre nagrada vselej, ko je svoje delo opravil pravilno (v skladu z odredbo sodišča in v skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje). Pri tem ne more biti pomembno, ali je bila vročitev tudi uspešna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23693
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 103, 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - odmera kazenske sankcije - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Čeprav je v določeni meri tudi oškodovanka prispevala k nastanku prometne nesreče, pa zato še ni mogoče govoriti o pretrganju vzročne zveze; ravnanje oškodovanke bi bilo v tem smislu kazenskopravno relevantno le v primeru, če bi drugi vzrok (obdolženčevo ravnanje) povsem izključilo oziroma ga razvrednotilo zgolj na pogoj.
odgovornost države - vojaška vaja - poškodba sluha - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - uporaba zaščitnih sredstev - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Ob ugotovitvi, da tožnik sredstva za zaščito sluha ni uporabljal, ker sicer ne bi slišal ustnih povelj, je povsem nepomembno, ali je taka sredstva imel na razpolago. Tudi če jih je imel pri sebi, jih pač ni bil dolžan (celo ni smel) uporabiti. Zato mu ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode (obojestranski akustični okviri notranjih ušes).
dovoljenost revizije - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes
Glede na namen revizije in na potrebo po izkazovanju potrebnega interesa za odločanje sodišča v reviziji v upravnem sporu, je mogoče ugotoviti, da pogoji za odločanje sodišča v reviziji v primerih, ko je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijani upravni akt in vrnilo zadevo v ponovno odločanje upravnemu organu, niso podani.
zahteva za varstvo zakonitosti - stvarna služnost - izvajanje stvarne služnosti - motenje posesti - izvrševanje lastninske pravice
Namestitev ograje na začetku služnostne poti pomeni izvrševanje lastninskih upravičenj služnostnega zavezanca, ki pa je omejeno z načinom in obsegom izvrševanja služnosti. Ker pa se mora služnost izvrševati na najmanj obremenjujoč način (219. člen SPZ), motenje posesti služnosti zato ni podano, če lastnik služnostnemu upravičencu izroči ključ vrat, nameščenih v ograji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23652
ZKP člen 307, 307/3, 311, 311/3, 340, 340/2, 371, 371/1-3, 371/2, 372, 372-4.KZ člen 213.
načelo neposrednosti - kršitev kazenskega zakona - rop - preložitev glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - soglasje k branju - ponoven začetek glavne obravnave - branje zapisnikov
Absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka zaradi sojenja v nenavzočnosti obdolženca, ne da bi bili za to izkazani pogoji, je podana samo takrat, če jo je sodišče storilo na glavni obravnavi, po kateri je izreklo sodbo.
Pri kaznivem dejanju ropa je sila ali grožnja usmerjena proti osebi zaradi preprečitve ali premagovanja njenega odpora v času storitve tatvine, lahko pa se uporabi tudi zaradi preprečitve pričakovanega odpora v zvezi z odvzemom stvari. Med odvzemom stvari in predhodno uporabo sile ali grožnje mora biti podano tudi razumno časovno sosledje.
ZKP člen 344, 344/2, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - presoja pritožbenih navedb - sprememba obtožbe - čas za pripravo obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče bo v vsakem konkretnem primeru presojalo, ali gre za takšno vsebinsko spremembo obtožbe, da je obtožencu potreben čas za pripravo obrambe. Obtoženec ima pravico to od sodišča zahtevati, sodišče pa njegovemu predlogu ni dolžno slediti.
Tožnik ni izkazal, da bi mu bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato predlogu za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno ni bilo ugodeno.
azil - omejitev gibanja - pravni interes za pritožbo
Ker je bilo o prošnji za azil že pravnomočno odločeno, omejitev gibanja pa velja le do pravnomočne odločbe, tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo.
Očitek kršitve kazenskega zakona, ker naj bi eno od obsojenčevih kaznivih dejanj izgubilo svojo samostojnost in postalo sestavni del drugega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj dejanji vsako zase izpolnjujeta vse pogoje za obstoj kaznivega dejanja, vložniki pa niso izkazali nobene od podlag, ki bi utemeljevala sklepanje, da gre za navidezen realni stek (sestavljeno kaznivo dejanje, nekaznivo predhodno dejanje, nekaznivo naknadno dejanje, kolektivno kaznivo dejanje in nadaljevano kaznivo dejanje).