ZOR člen 154, 154/2, 173, 200, 203, 324. OZ. ZPOMZO-A.
odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - nočna vojaška vaja - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - uveljavitev OZ in ZPMZO-A - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje
Vojaško urjenje samo po sebi sicer ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so namreč izvajali nočno vajo na neosvetljenem pobočju in na prostoru, kjer je obstajala možnost padca 3 do 4 m globoko. Te okoliščine primera ter dejstvo, da tožnik ni bil poklicni vojak, utemeljujejo pravilnost ugotovitve, da je šlo za nevarno dejavnost.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 339, 339/2-14, 360, 360/1, 377.
procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - neobstoječa pravna oseba - nedovoljena revizija - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - obseg argumentacije sodišča
Če revizijo vloži pooblaščenec stranke, ki je prenehala obstajati, in ki je brez pravnega naslednika, kar pomeni, da se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, nastane položaj, ko je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice. Taka revizija je nedovoljena.
Dolžnost opredelitve instančnega sodišča obstaja le glede strankinih stališč in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa (tudi) glede tistega, na kar je treba pri odločanju v pravnem sredstvu paziti po uradni dolžnosti. Če je sodišče mnenja, da uradoma upoštevne bistvene kršitve postopka niso podane, in da je materialno pravo pravilno uporabljeno, tega ni treba posebej argumentirati.
Sklep, s katerim občina odloči, da na javni dražbi proda stavbno zemljišče ni upravni akt, ampak je akt poslovanja občine, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23605
ZPKri člen 22, 22/1, 34, 37. ZKP-G člen 20. KZJ člen 214.
izredno pravno sredstvo po Zakonu o popravi krivic - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zloraba zakona zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - splošna vojaška obveznost - ugovor vesti - priznanje statusa političnega zapornika
Z zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi ZPKri se sme pravnomočna sodba izpodbijati zaradi nepravilne uporabe oziroma kršitve določb tega zakona, ki določa pogoje in postopek za revizijo. Zahteva za varstvo zakonitosti na podlagi ZKP-G pa se sme vložiti iz razlogov in pod pogoji, ki jih določa ZKP.
ZKP člen 355, 355/1, 420, 420/2.KZ člen 169, 169/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo neposrednosti - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za kršitev 3. odstavka 169. člena KZ bi šlo, če bi sodišče ugotovilo, da se je obdolženec žaljivo izrazil pri obrambi svoje pravice, vendar tega ni storil z namenom zaničevanja, pa bi ga kljub temu obsodilo za kaznivo dejanje razžalitve.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - cestna zapora na protestnem shodu - deljena krivda - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Glede na to, da je tožnik vozil po javni cesti in med prehitevanjem stoječih tovornjakov v temi trčil v neosvetljen toženčev traktor, ustavljen na sredini ceste, ne more biti govora o deljeni odgovornosti.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo - zavrženje zahteve za obnovo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obsojenec je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo zahtevo za obnovo, zato so brezpredmetne navedbe glede kršitev v zvezi s pravnomočno obsodilno sodbo, zoper katero obsojenec zahteve za varstvo zakonitosti ni vložil, in sodišče teh obsojenčevih navedb ni presojalo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18307
ZAzil člen 1,1/2, 1/3, 2, 2/1-8, 39, 39/3, 39/5.ZUS-1 člen 71, 71/2, 80, 80/3-1, 80/3-3, 107, 107/1, 107/2.
azil - pogoji za priznanje azila - subsidiarna zaščita - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča zmotno presodilo listine in je po presoji pritožbenega sodišča na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje s strani tožene stranke, ki ga samo, kljub določbi 3. odstavka 39. člena ZAzil, ni dopolnjevalo, pa bi glede na to določbo, kolikor je menilo, da ga tožena stranka ni ugotovila pravilno in popolno, moralo, zmotno uporabilo materialno pravo - ZAzil, zlasti določbe glede pogojev za priznanje azila oziroma subsidiarne zaščite.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - obvezna obramba z zagovornikom - dokazni postopek - pravice obrambe - branje zapisnika o izpovedbi priče - izločitev - izločitev državnega tožilca - zahteva za izločitev - rok za zahtevo - določenost zahteve
Čeprav je bila obsojenka v drugi kazenski zadevi, ki se je istočasno vodila zoper njo pred drugim sodiščem, v priporu, ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje obvezne obrambe tudi v tem kazenskem postopku, saj niso bili podani razlogi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti obsojenki iz razloga po 2. odstavku 70. člena ZKP v tej kazenski zadevi.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnih otrok - osamosvojitev polnoletnega otroka - redno šolanje - preživljanje v denarju - obrazložitev odločbe - podrobnost razčlenitve premoženjskih potreb - prosti preudarek sodišča
Revizija napačno razume določbo 131. člena ZZZDR, da starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen, če je to v nasprotju s koristjo otroka. Nanaša se namreč predvsem na mladoletne otroke. Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti ločeno od staršev, pa je tako pomemben razlog, da lahko zahteva od njih ob nadaljevanju rednega študija preživljanje v denarju. Celo kadar starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih. Toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, ko se je tožnica v začetku leta 2003 zatekla v Krizni center za mlade v Celje in bila z odločbo istega centra z dne 12.3.2003 (takrat še mladoletna) odvzeta očetu (tožencu) ter oddana v vzgojo in varstvo oziroma rejništvo starima staršema.
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba natančno razčlenjevati prav vseh drobnih stroškov, ter da ni nič narobe, če je katerega od tožničinih manjših stroškov zanemarilo. Matematično natančna ugotovitev preživninskih potreb namreč že po naravi stvari ni mogoča. O tem (dejanskem) vprašanju lahko sodišče bolj ali manj (odvisno pač od konkretnega primera) odloči po prostem preudarku (216. člen ZPP).
ZGO člen 33a, 35. ZUN člen 52, 54, 55.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
enotno dovoljenje za gradnjo -skladnost z zakoni in podzakonskim aktom (PUP-om) - predhodno soglasje sanitarnega inšpektorja - pavšalni ugovori
Soglasje sanitarnega inšpektorja je bilo dano brez pogojev, zato je tudi tožena stranka utemeljeno zavrnila pavšalen ugovor tožnika v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje, da bo novozgrajeni objekt imel negativen vpliv glede osončenja na sosednje objekte.
Tožnik, ki nosi dokazno breme za predpostavke zakonite predkupne pravice, ni niti zatrjeval kakega dejstva, ki bi substanciralo njegovo (pravno) stališče, da je garaža "pomožen stanovanjski prostor, ki sodi k stanovanju oziroma je njegov sestavni del" - npr., da je bila že od vsega začetka predvidena kot pomožni prostor njegovega stanovanja, da ima v večstanovanjski hiši, v kateri je njegovo stanovanje, vsako stanovanje svojo garažo, da je najemnik stanovanja in garaže na podlagi iste najemne pogodbe itd.
Pogodbena predkupna pravica se ne ustanovi z nekakšno splošno izjavo lastnika stvari, ampak s pogodbo (ki je lahko samostojna pogodba, lahko pa se sklene skupaj z drugo pogodbo - npr. s prodajno ali najemno pogodbo). Tudi, če je prva tožena stranka po neuspešni drugi javni dražbi tožnika večkrat obvestila, da lahko pod enakimi pogoji, kot so bili objavljeni za drugo javno dražbo, odkupi sporno garažo, s tem še ni bila ustanovljena pogodbena predkupna pravica.
Tožnikova odločitev, da bo sam odpravil pomanjkljivosti stroja (pri čemer ni predhodno zahteval, da to stori vzdrževalec, zahteval pa tudi ni drugega razpoložljivega viličarja, čeprav bi bilo to običajno) izključuje protipravnost v sferi tožnikovega delodajalca v zvezi s škodo, ki je tožniku nastala pri popravilu.
Tudi po presoji revizijskega sodišča sta upravna organa obeh stopenj pravilno uporabila določbe 29. člena ZST, saj tožnica kljub prejetemu opominu ni plačala sodnih taks v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z odločitvami sodišča v drugih sporih
Nezadovoljstvo ene od strank v postopku z odločitvijo sodišča ne more biti podlaga za utemeljevanje suma o pristranskosti sojenja. Toženčeva namigovanja torej ne morejo predstavljati utemeljene podlage za prenos pristojnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica uporabljati svoj jezik v postopku - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - začetek glavne obravnave - navzočnost oškodovanca pri branju obtožnega predloga
ZKP ne določa, da opustitev pouka o pravici, da lahko obdolženec uporablja svoj jezik in o pravici do ustnega prevajanja izpovedb in dokaznega gradiva v njegov jezik ali zapisa pouka in odgovora nanj sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka, ampak gre za bistveno kršitev samo, če je obdolženec na glavni obravnavi zahteval tolmača, pa mu ga sodišče ni priskrbelo.