transformacija delovnega razmerja za določen čas - molk organa - rok za uveljavitev pravice do sodnega varstva
Negotovost o tem, ali delovno razmerje obstoja, ko se pravice in obveznosti iz naslova dela in plačila ne izvajajo, med delavcem in delodajalcem ne more trajati dalj časa, ne da bi zainteresirana stranka zahtevala posredovanje sodišča. V primeru molka organa rok za vložitev tožbe iz 105. člena ZDR/90 ni neomejen, temveč mora delavec tožbo vložiti v razumnem oziroma primernem roku.
ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1. Direktiva Sveta št. 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos dela podjetja
Prenos celotnega finančno - računovodskega sektorja na podlagi delovršne pogodbe je tudi lahko primer za uporabo določbe 73. člena ZDR oziroma Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.
prenehanje delovnega razmerja - razporeditev k drugemu delodajalcu - rok za sodno varstvo
Ker tožena stranka na podlagi tožničinega predloga za obnovo postopka ni razveljavila pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 24.1.2000, je sodišče v letu 2003 vloženo tožbo na razveljavitev tega sklepa utemeljeno zavrglo kot prepozno, saj ni bila vložena v roku iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR.
Delegacija krajevne pristojnosti ni namenjena temu, da bi stranka dosegla prenos odločanja o njenem tožbenem zahtevku na drugo sodišče zato, ker pristojno sodišče ne postopa oziroma ne odloči tako, kot bi po subjektivnem prepričanju stranke moralo. Niti pravila o določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča niti določila o izločitvi sodnika niso namenjena temu, da bi si stranka sama izbirala sodišče mimo siceršnjih zakonskih okvirov.
ZOR je v 100. in 101. členu določal, kako je treba razlagati nejasne pogodbene določbe. Vendar je bilo navedeni zakonski določbi treba uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. V obravnavanem sporu pa je sodišče prve stopnje ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj so pogodbene stranke hotele ob sklenitvi pogodbe. Tako je ugotovilo njihovo pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.
delovno razmerje za določen čas – transformacija delovnega razmerja za določen čas – začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je tožnika zaposlila za določen čas iz razloga povečanega obsega dela, do katerega je prišlo zaradi prevzema varovanja objektov K.. Pogodba s K. je bila sklenjena za pet let, zato ni šlo le za začasno povečan obseg dela, ampak za dolgoletno pogodbeno razmerje in dolgoletno obveznost tožene stranke.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - večstranski pobot - pogodba o prevzemu izpolnitve - objektivni element izpodbojnosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je vedno treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj. Samo tako je namreč mogoče pravilno ugotoviti, ali je bila stečajna masa zmanjšana v korist tožene stranke ali ne. V obravnavanem primeru je terjatev tožene stranke z večstranskim pobotom sicer res prenehala, vendar je tožena stranka hkrati prevzela obveznost izpolniti enako veliko obveznost, ki jo je imela tožeča stranka do J. in je to obveznost tudi v celoti izpolnila. Zato je pravilno stališče, da že zaradi sklenitve in izpolnitve (neizpodbijane) pogodbe o prevzemu izpolnitve, ki jo je treba upoštevati pri oceni obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti obravnavanega pravnega dejanja, stečajna masa ni bila zmanjšana, vsaj ne v korist tožene stranke.
ZDR člen 18, 18/1, 83, 83/2, 85, 88, 88/1, 88/1-3.
pooblaščenec - zagovor - odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vinjenost na delu - železniški delavec - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi
Kadar je delodajalec pravna oseba, nastopa v imenu delodajalca njegov (zakoniti ali statutarni) zastopnik, ali od njega pooblaščena oseba. To pomeni, da zastopnik lahko izvede sam celoten "postopek" odpovedi in tudi odloči, ali pa za to v celoti ali le deloma pooblasti koga drugega.
Za razliko od 65. člena ZDSS-1, ki omogoča, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v socialnem sporu opravlja stranka procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik delodajalca, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit, ta določba pa se uporablja tudi za pooblaščence zavoda, ki so zaposleni pri zavodu, ZDSS določa le, da v postopku pred višjim sodiščem ali Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije lahko zastopa delavca ali zavarovanca predstavnik sindikata, ki ga sindikat najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima pridobljen naziv diplomirani pravnik in opravljen pravniški državni izpit (16. člen ZDSS). Razen te izjeme, ki velja tudi za vložitev revizije, ZPP v 3. in 4. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ali če ima sama stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - odgovor na tožbo - pasivna legitimacija
V sodni praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, ki je bistveno za odločitev, ni enotnosti, iz dostopne sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa izhaja, da o tem vprašanju neposredno še ni odločalo. Zatrjevani pritožbeni razlog za dopustitev revizije po 2. alinei 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 je zato podan.
pogodba o zaposlitvi - sporazum o razveljavitvi - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe in zapisnikom
Ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika o izpovedbi priče in med samim tem zapisnikom, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nastanek poslovnega razloga - rok za odpoved
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogoče zahtevati, da bi moral delodajalec odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oziroma zmanjšanju potreb po opravljanju določenega dela. Tudi ob zaznavanju takšnih težav lahko poskuša (v okviru predvidenih del na določenem delovnem mestu) delavcu najprej zagotoviti druga dela. Sprejem plana s predvideno ukinitvijo delovnega mesta ali zmanjšanjem izvajalcev na njem še ne pomeni, da so dejansko že takrat nastopili ekonomski, organizacijski, strukturni in podobni razlogi na strani delodajalca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - trajno pogodbeno razmerje stranke v postopku in pristojnega sodišča
Trajnejše pogodbeno razmerje stranke s sodiščem za izvajanje varovanja sodišča lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča v sporu, v katerem je ena pravdna stranka trajnejši pogodbenik sodišča.
premoženjska razmerja razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za razvezanega zakonca - nezaposlenost zakonca
Dejanske ugotovitve, da je tožnica opustila zaposlitev v soglasju s tožencem, da sta imela nato razdeljene družinske obveznosti in da je tožnica ob razdoru med zakoncem začela (neuspešno) iskati zaposlitev, utemeljuje zaključek, da je tožnica nezaposlena brez svoje krivde.
odgovornost za drugega - pojem škode v zvezi z delom - funkcionalna povezanost med ravnanjem delavca in delovnimi nalogami - objektivna odgovornost - nevarna stvar - pištola - imetnik nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu - prehod rizika - izključitev prehoda rizika
Med ravnanjem toženca, ki je s pištolo skušal "umiriti" zanj preglasne fante pred blokom, ki so ga zbudili iz spanja, in njegovimi delovnimi nalogami ni nobene funkcionalne povezave. Zato samo dejstvo, da je uporabil svojo pištolo, ki jo je uporabljal v službene namene, ne zadostuje za oceno, da je škoda nastala v zvezi z delom.
Pravilo o prehodu rizika iz prvega odstavka 176. člena ZOR je v korist toženke, saj kljub njenemu imetništvu nevarne stvari za riziko uporabe pištole namesto nje odgovarja toženec. Pravilo o izključitvi rizika iz četrtega odstavka 176. člena ZOR pa je v korist tožnika. Prav zato je tožnik že v tožbi kot eno od dveh pravnih podlag navedel to zakonsko določbo. Njegove tožbene trditve v tej smeri pa so bile premalo konkretizirane, kot pravilno poudarjata obe sodišči.
Revizijsko sodišče je vezano na tiste dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za sklep obeh sodišč, da je bil toženec upravičen in usposobljen ravnati s pištolo ter da toženka ni imela nobenega utemeljenega razloga za sum glede teh okoliščin, torej ni bila premalo skrbna.
dovoljenost revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela pritožbene odločbe - zamudnih obresti kot postranska terjatev
V tej zadevi je revizijsko sporni znesek, ki pomeni izračunane zakonske zamudne obresti od delnega plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, in znesek, ki pomeni zavrnitev presežno zahtevane glavnice kot odškodnine za isto nepremoženjsko škodo. Prvi znesek se ne uveljavlja kot glavni zahtevek in se zato ne upošteva, drugi pa ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca
Za zahtevo za varstvo zakonitosti velja načelo dispozicije strank: sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v izpodbijanem delu in samo iz razlogov, ki jih stranka uveljavlja, pri čemer mora ta navesti, v katerem delu postopka oziroma v katerem delu izpodbijane odločbe je uveljavljana kršitev podana.
zahteva za izredno omilitev kazni - znane okoliščine - nove okoliščine - poroka
Sodišče je pri izreku kazni za družinsko in socialno stanje obsojenčeve družine vedelo in ga upoštevalo, nova okoliščina, da se je obsojeni poročil, pa ob upoštevanju ostalih okoliščin primera ni takšne narave, da bi očitno pripeljala do milejše obsodbe.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zakonitost izrečene kazni - primernost kazni - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - prejšnje življenje storilca
Okoliščina, da je obsojenec že pred obravnavanim kaznivim dejanjem spolno zlorabljal tudi drugo oškodovanko, je ne glede na to, da ni šlo za kaznivo dejanje, pomembna pri odmeri kazni.
Odločilni prispevek obsojenca k storitvi kaznivega dejanja ponarejanja denarja je bila izročitev krivega denarja z namenom, spraviti ga v obtok kot pravega, pri tem pa za njegovo kazensko odgovornost ni bistveno, ali ga je izročil enemu ali drugemu posredniku, ki je krivi denar izročil tajnemu policijskemu sodelavcu.