ZDen člen 60.ZUS-1 člen 75, 85,86, 92, 107, 107/2.
denacionalizacija - stranka v postopku – udeležba zaradi varstva svojih pravic – posestnik zemljišča – gradnja na tujem svetu - neizkazana lastninska pravica na zemljišču
Vstop v postopek denacionalizacije se dopusti tudi osebi, če izkaže pravno upoštevno zvezo s postopkom denacionalizacije.
V določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97, ki je veljal v času odločanja) ni podlage za to, da bi moralo lokacijsko dovoljenje vsebovati tudi pogoje, ki za ureditev gramoznice določa ureditveni načrt. Lokacijsko dovoljenje v obravnavanem primeru je namreč izdano za poseg v prostor v območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom. Te vrste posegov ZUN obravnava v posebnem poglavju in sicer v določbah 45a do 45j člena. Iz določbe 45h člena izhaja, da se dovoljenje za te vrste posegov izda na podlagi lokacijskega načrta. Ni pa mogoče v njem določiti pogojev, ki so v ureditvenem načrtu določeni za drug poseg v prostor, ki jih bo potrebno upoštevati pri izdaji dovoljenja za izgradnjo športno rekreacijskega centra.
ZDen člen 6, 6/1, 42, 42/6, 44, 44/5, 72, 72/1, 73.ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 165.
valorizacija kupnine za odkup podržavljenega premoženja - uporaba Odredbe o koeficientu povečanja cen dolarskega premoženja
Če je prejšnji lastnik po podržavljenju odkupil svoje zemljišče, se denacionalizacija izvede tako, da je upravičen za odškodnino, ki predstavlja valorizirano kupnino. Pri tem se kupnina revalorizira na podlagi dolarskega količnika, ki je z ZDen uveljavljen za revalorizacijo vrednosti podržavljenih podjetij, preko ustavno-sodne prakse in upravno-sodne prakse pa tudi za revalorizacijo odškodnin (72. in 73. člen ZDen) ter tudi revalorizacijo kupnine (42/6 člen ZDen).
ZUS-1 člen 85. 92, 107, 107/2.ZUP člen 260, 260/4.
denacionalizacija -obnova postopka - predhodno vprašanje kot obnovitveni razlog
Pravno stališče o pravilni razlagi materialnega prava v postopku denacionalizacije ni obnovitveni razlog v smislu 4. točke 260. člena ZUP in s tem tudi ne revizijski razlog po 85. členu ZUS-1.
ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
vrednotenje podržavljenih zemljišč – stavbno ali kmetijsko zemljišče – dokazovanje namembnosti v času podržavljenja
Namembnost zemljišča ob podržavljenju se lahko dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 107, 107/2.ZDen člen 9, 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - dokazovanje lojalnosti - mladoletne osebe
Domneva nelojalnosti staršev se ne more raztezati na otroke, ki so bili v času vojne še mladoletni: to pomeni, da mora imeti tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih bivše Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu (zakonski otrok državljanstvu svojega očeta) možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost.
zahteva za denacionalizacijo – rok za vložitev zahteve - prepozna zahteva
Zahteva za denacionalizacijo mora biti vložena v roku iz 64. člena Zakona o denacionalizaciji, to je v roku, ki je iztekel 7.12.1993, da bi se na podlagi nje začel upravni postopek.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.ZDen člen 9, 63, 63/3. ZDrž člen 35.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo ob podržavljenju in po 9.5.1945 - domneva nelojalnosti - opredelitev za Volksdeutscherja
Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije je vsebovano v 1. odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo: poleg časa, ko je bilo premoženje podržavljeno, je torej pomemben še čas po 9.5.1945, ko je bil uveljavljen prvi povojni zakon o državljanstvu - Zakon o državljanstvu FLRJ, ki je začel veljati 28.8.1945.
ZAzil člen 39, 39/2. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-3.ZUS-1 člen 75, 75/3, 77, 107.
azil - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva presoja in ocena navedb - sklepanje tožene stranke - bistvena kršitev določb postopka
S sklicevanjem na poročila in druge dokaze, pridobljene v upravnem postopku, je organ, pristojen za azil, napravil v zadostni meri sklepanje, presojo in svoje opredelitve, da je odločbo mogoče preizkusiti v sodnem postopku.
ZUS člen 1, 1/3.URS člen 23, 157.ZUS-1 člen 36, 82, 107, 107/1, 107/2.
varstvo ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravni interes za tožbo
Ker je postopek, v katerem naj bi prišlo do zatrjevane kršitve ustavne pravice, že končan, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da te kršitve ni več mogoče preprečevati. Zato je prenehala tudi pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo.
azil - skrajšani postopek - očitno neutemeljena prošnja - namen odložitve prisilne odstranitve iz države
Glede na ugotovljeno relevantno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana odločba utemeljena na določbah 1. alineje drugega odstavka 35. člena v zvezi s 5. alinejo 36. člena ZAzil in da so bili tudi izkazani pogoji za odločanje po skrajšanem postopku, saj so bila ugotovljena dejstva, za katera se po samem zakonu šteje, da gre za zavajanje oziroma zlorabo postopka. Odločilna dejstva so: da je tožnik prošnjo za azil najprej umaknil; da je sam izjavil, da je prišel v Slovenijo po pomoti in da je bil njegov namen pobegniti v Francijo ter da je nato vložil ponovno prošnjo za azil. Po presoji pritožbenega sodišča so ta dejstva zanesljiva podlaga za sklep, da je tožnik vložil ponovno prošnjo za azil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države.
V postopku denacionalizacije se ne presojata zakonitost in pravilnost aktov o podržavljenju, pač pa se prav na podlagi njihove vsebine vrača premoženje osebam, ki so v aktih o podržavljenju ali v uradnih evidencah (tedanjih) navedene kot prejšnji lastniki oziroma njihovim pravnim naslednikom, vrača pa se jim premoženje, ki jim je bilo z akti o podržavljenju podržavljeno. V postopku denacionalizacije tudi ni dopustno izpodbijati resničnosti vsebine javnih listin, ki so bile izdane po opravljenem drugem postopku.
ZPP člen 108, 108/4. ZUS člen 16.ZUS-1 člen 76, 82.
nepopolna vloga
Ker vloga tožečih strank ni bila sposobna za obravnavo, saj je sodišče ni moglo opredeliti po vsebini, ali gre za pritožbo, ali za obnovo postopka ali za novo tožbo in ker tožnika nista ravnala po napotkih sodišča in vloge nista dopolnila, jo je moralo sodišče zavreči na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS.
Kulturnovarstveni pogoji so upravni akt, ki ga izda organizacija z javnimi pooblastili. Zanj veljajo določbe ZUP, tudi določba 13. člena, to je pravica do pritožbe, ker z zakonom ta pravica ni izključena. Ker je v tem primeru upravni spor začet zoper prvostopni akt, je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ko je tožbo zavrglo.
V upravnem postopku se lahko ugotavlja le ničnost upravnega akta – upravne odločbe, ne pa tudi drugih aktov. Poročilo NOO šteje za upravni akt le, če je bila za v njem obravnavano osebo najprej izdana kazenska sodba; v drugih primerih pa je treba tako poročilo obravnavati kot kazensko sodbo in ga je mogoče izpodbijati le v kazenskem postopku.
denacionalizacija - obnova postopka - materialno pravo kot obnovitveni razlog - status upravičenca ob pogoju vzajemnosti
Po izdaji upravne odločbe sprejet predpis, ki priznava pravico do denacionalizacije tudi tujim državljanom ob pogoju vzajemnosti, ne predstavlja obnovitvenega razloga.
ZDen člen 9, 9/1, 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - mladoletni otrok - domneva nelojalnosti
Domneva nelojalnosti staršev se ne more raztezati na otroke, ki so bili v času vojne še mladoletni. Navedeno pomeni, da mora imeti tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih bivše Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu staršev (zakonski otrok državljanstvu očeta), možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Ker je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, dopuščena le v primerih, ki so v naprej določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi, je zakonitost pogodbe o zaposlitvi vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga je navedla tožena stranka v sporni pogodbi o zaposlitvi, dejansko ni obstajal, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZUS člen 1, 1/2, 7.ZZDej člen 76, 83.ZZVZZ člen 77.
stvarna pristojnost - upravna pristojnost - izpodbijanje zapisa o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev
Pravilno je stališče okrajnega sodišča, da je v tem sporu s tožbo izpodbijani končni zapis dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila in da je stvarna pristojnost za odločanje o taki tožbi z določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu pridržana upravnemu sodišču kot specializiranemu sodišču, saj ne gre za spor iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP, o katerih odločajo sodišča s splošno pristojnostjo (97. člen Zakona o sodiščih).