Načelo socialne države je narekovalo vzpostavitev ravnotežja med upravičenci do vrnitve zaplenjenega premoženja oziroma do plačila odškodnine in tistimi, ki bodo te obveznosti dolžni izpolniti.
Podlaga za takšno odločitev je bila med drugim ugotovitev, da so bili tudi tedanji kazenski postopki sredstvo za podržavljanje proizvajalnih sredstev, zato naj bi se tudi krivice, ki so bile storjene z neupravičenimi zaplembami, popravljale po enakih merilih, kot veljajo za tiste, ki jim je bilo na drug način odvzeto premoženje s strani države. Čeprav določba 145.a ZIKS posega v pravice upravičencev retroaktivno, je ta poseg dopusten, saj ga opravičuje javna korist, razlog za poseg v postopke, ki so v teku, pa je bil nujen.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS07645
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ (1954) člen 2, 3. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji pemoženja odsotnih oseb.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravne podlage za uveljavljanje pravice do vrnitve
Tožeča ali predlagajoča stranka, ki ima na voljo več pravnih podlag za uveljavitev svoje pravice, sama izbirati, katero bo uveljavljala. Seveda pa mora v tako izbranem postopku dokazati tista dejstva, ki so odločilna za pravno presojo zadeve.
V obravnavanem primeru je predlagajoča stranka zahtevala vrnitev premoženja, ki je bilo njenim pravnim prednikom odvzeto na podlagi sodbe Vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega področja z dne 23. in 24.8.1945. Seveda bi lahko zahtevala vrnitev odvzetega premoženja tudi na podlagi ZDen. Toda vsak zahtevek temelji na različni pravni podlagi in pogojih za vrnitev premoženja. Zato je zmotna trditev pritožbenega sodišča, češ da je vseeno, ali je bilo pravnim prednikom predlagajoče stranke odvzeto premoženje po 2. ali po 3. točki Odloka AVNOJA. Ker za vrnitev premoženja vsak postopek predpisuje različne pogoje, je utemeljena revizijska trditev, da je pomembna pravna podlaga za odvzem premoženja. Če je bilo premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki Odloka AVNOJA (in kasneje sprejetega Zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, Uradni list FLRJ, št. 63/46), je premoženje prešlo v državno last s 6.2.1945 in predlagaj-oča stranka lahko zahteva vračilo v upravnem postopku ob pogojih, ki jih predpisuje ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke Odloka AVNOJA, je predviden sodni postopek ob pogojih, ki jih predpisuje ZIKS, odločilen datum pa je datum pravnomočnosti kazenske sodbe.
ZVGLD člen 29, 57.ZSKZ člen 17.ZDen člen 16, 16/3.
denacionalizacija - vrnitev kmetijskega zemljišča v last in posest - pravne ovire za vrnitev - lovska družina kot denacionalizacijski upravičenec
Lovska družina je uveljavljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini. Na njih ni imela lastninske pravice. Zato je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena, oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22127
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8.ZKP člen 399, 399/1, 402, 402/1.
izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora v smislu 4. odstavka 107. člena KZ sodišče odloči po pravnomočnosti sodbe najkasneje do nastopa kazni. Predlagajo ga lahko obsojenec, državni tožilec in po uradni dolžnosti sodišče: v zadnjih dveh primerih je potrebna za takšen način izvršitve kazni privolitev obsojenca. Pred okrajnim sodiščem bo o tem odločal sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora do 3 mesecev, pred okrožnim sodiščem pa je za odločanje pristojen zunajobravnavni senat (6. odstavek 25. člena ZKP), ne pa predsednik senata, ki je izrekel kazen. Zoper ta sklep gre pravica do pritožbe tako obdolžencu kot tudi državnemu tožilcu (1. odstavek 399. člena ZKP). O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odloča sodišče druge stopnje (1. odstavek 402. člena ZKP).
Zagovarjati je mogoče stališče, da se v primeru iz 4. odstavka 107. člena KZ, če obsojenec ne izpolnjuje naloženih nalog ali jih opravlja malomarno, površno in neredno, izrečena zaporna kazen izvrši v celoti, ne glede na to, koliko ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti je do tedaj že opravil.
Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 1, 1/1, 1/2, 5, 5/1, 8. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 1, 1/1, 1/4, 3, 10, 10/2.ZIKS člen 145.URS člen 22, 30.
neupravičena pridobitev - vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg zaplembe - popolna zaplemba - zaplemba terjatev in drugih pravic - pojem vojne škode - pravica do povračila
S popolno zaplembo so bile zaplenjene tudi vse terjatve in druge pravice, ki so pripadale obsojencu do trenutka, ko je bila izrečena kazen zaplembe, ne glede na to, kako je bil nato izpeljan postopek izvršitve zaplembe. Tudi če določeno premoženje ni bilo popisano, ocenjeno in nato izročeno za njegovo upravo pristojnemu državnemu organu, to ne pomeni, da ni bilo zaplenjeno.
Predlagateljice postopka so dedinje pokojnega I.P., ki mu je bila razveljavljena kazen zaplembe premoženja ter zato v položaju, ko je po naravi pravnega razmerja o predlogu mogoče odločiti zgolj na enak način. Njihov položaj bi zato ustrezal položaju enotnih sospornic v pravdnem postopku.
Ker je prva revidentka s pritožbo izpodbijala le višino odškodnine za osem stanovanj v poslovno stanovanjski stavbi ne pa tudi vrnitve zaplenjenega premoženja v tej, (odškodninski) obliki, je sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je odločeno, da se za stanovanja plača odškodnina, da se torej ta nepremičnina ne vrne v naravi, postal pravnomočen zaradi izteka pritožbenega roka (ker pač zoper njega ni bilo pritožbe). Glede na tak obseg pritožbenega izpodbijanja zato pritožba S. P. ni mogla delovati v korist druge revidentke. Čim je tako, pa revizija te udeleženke ni dovoljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS07184
ZIKS člen 145a, 145c. ZIKS-G člen 2. ZIKS-A1 člen 1.ZDen člen 72.ZOR člen 189.ZUstS člen 48.
vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - zaplemba premoženja - odločba Ustavnega sodišča - pravica do plačila odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - pravne posledice ugotovitve protiustavnosti nekaterih določb ZIKS - vpliv delne razveljavitve ZIKS na sodno odločanje
Odškodninski zahtevki v zvezi s premoženjem, ki je bilo vrnjeno na podlagi razveljavitve kazenske obsodilne sodbe s sankcijo zaplembe premoženja (v primerih iz 145.a člena ZIKS-G), se za čas od zaplembe pa do razveljavitve odločbe o zaplembi, ne priznavajo (145.c člen ZIKS-1A).
Pravne posledice odločbe o ugotovitvi protiustavnosti predpisa so smiselno enake kot so posledice odločbe o razveljavitvi predpisa z odloženim rokom. V obeh primerih sporne določbe zakona veljajo še naprej ter sodišča lahko nanje opirajo odločitve.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - pogoji za odobritev
Pogojni odpust s prestajanja kazni zapora je mogoče ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev odobriti le osebi, ki je na prestajanju kazni, ne pa osebi, ki ima zaradi zdravstvenih razlogov prekinjeno prestajanje kazni. Čas, ko traja prekinitev prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, se ne všteva v čas prestajanja kazni.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.ZNP člen 19.ZDen člen 92.
načelno pravno mnenje - vrnitev zaplenjenega premoženja - povojni procesi - zakonska analogija - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso
Ugotovljena dejstva in druge konkretne okoliščine obravnavane zadeve (predvsem vzporedni tek zapuščinskega postopka po pokojnem obsojencu z zapleti zaradi konkurence oporočnega in zakonitega dedovanja, pa iz predlagateljevih vlog razvidna okoliščina, da je bil del zaplenjenega premoženja vrnjen v že končanih upravnih denacionalizacijskih postopkih) nikakor ne narekujejo ocene, da je izpodbijana vrnitev dela zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino, rezultat zmotne uporabe prvega odstavka 145. člena ZIKS.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.OZ člen 17. ODZ paragraf 294.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - načelno pravno mnenje - vrnitev pritiklin
Po povedanem so v času izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje bila povsem enaka vsa pravna pravila, ki jih je moralo upoštevati Vrhovno sodišče pri sprejemu navedenega načelnega pravnega mnenja o uporabi prvega odstavka 221. člena ZD. Z njim se Vrhovno sodišče seveda ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS in predvsem ne za tako razlago, da se zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec že umrl, vselej vrača v njegovo zapuščino. Vsekakor pa se je zaradi prej obrazloženega izhodišča tega mnenja že v njem posebno izreklo o tem, da je premoženje, zaplenjeno obsojencu, ki je umrl pred njegovo vrnitvijo, mogoče vrniti tudi tako, da se vrne v njegovo zapuščino. Po sprejemu tega načelnega pravnega mnenja pa je Vrhovno sodišče v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS tudi že, in to na prej obrazložen način, razložilo to materialnopravno določbo in izreklo, da je tudi po ZIKS treba vrniti premoženje tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, in ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS21500
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.ZIKS člen 23, 23/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pripornik na prestajanju kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe
Če pripornik nastopi prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe, je glede na določbo 2. odstavka 23. člena ZIKS trajanje odvisno od njene pravnomočnosti in od zakonito podaljšanega pripora.
Ker je zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora po izrečeni prvostopni sodbi, njene navedbe v zvezi z obtoženčevim statusom v zvezi s predčasnim prestajanjem kazni zapora, ki jo je nastopil iz pripora, ne vplivajo na zakonitost in pravilnost napadenega sklepa.
V postopku izvršitve varstvenega ukrepa, izrečenega z odločbo o prekršku, tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na odločbo o prekršku, ki se izvršuje. Prav tako za odločitev v stvari ni pomembno, da je tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo, saj ta po določbi 200. člena Zakona o prekrških ne odloži izvršitve odločbe.
Presoja o tem, ali gre za hudo bolezen, zaradi katere obsojenec ni zmožen prestajati zaporne kazni ob zagotovljenem zdravljenju, ne more biti prepuščena niti upravnemu organu niti sodišču.
ZIKS člen 145 a. ZIKS-G člen 2.ZDen člen 32, 32/2, 44, 44/1.ZPP člen 358, 358-4. ODZ paragraf 418. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/3-1, 12.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna presoja statusa zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - ugotovitev vrednosti premoženja - višina odškodnine
Odločitev o tem, v katero kategorijo zemljišč po ZDen spada kakšna parcela, je predvsem pravno vprašanje.
Pri odmeri odškodnine je odločilno stanje zemljišča ob podržavljanju, pri čemer je nepomembno, kdo je pripomogel k povečanju njegove vrednosti.
ZIKS (1978) člen 145, 145a, 145b, 145b/4, 145c, 145č. ZIKS-G člen 3.ZIKS člen 266.ZDen člen 50, 51, 51/4.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja neupravičeno obsojenim - oblike odškodnine - zavezanci za vrnitev premoženja v denarju - delnice - obveznice - nova zakonska ureditev - prehodne določbe ZIKS-G - retroaktivnost pravnih aktov - smiselna uporaba ZDen
Utemeljena je revizijska graja, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo prehodne določbe 3. člena ZIKS-G. Ta zakon je pričel veljati 13.2.1998, torej pred pravnomočnostjo delnega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi proti temu sklepu odločalo na seji 23.6.1999, bi moralo upoštevati prehodno določbo in zaradi nje tudi spremenjeno zakonsko ureditev.
ZUS člen 1, 1/3, 62, 62/3, 69, 69/2.ZIKS člen 74, 74/1.
začasna odredba - pogoji za izdajo - verjetno izkazana potreba za začasno ureditev stanja
Če ne gre za upravni akt, ki se izvršuje po določbah ZUP, in posamični akt, tudi če ima sodno varstvo po 3. odstavku 1. člena ZUS, praviloma ni tak akt, je glede na naravo stvari možna le začasna odredba po 2. odstavku 69. člena. Ker je sporno drugo razmerje (med tožnikom in izvedencem), ni verjetno izkazana potreba za izdajo začasne odredbe v zvezi z izdano odredbo tožene stranke, ki je bila izpodbijana s tožbo.
Začasna prekinitev prestajanja kazni zapora je potrebna, če je verjetno izkazano, da se je zaradi prestajanja kazni zdravstveno stanje pritožnika tako poslabšalo, da je izkazan verjeten nastanek hujših posledic na njegovem zdravju.
Za presojo utemeljenosti nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo kazni zapora je pomembna ugotovitev, ali je zaradi prestajanja zapora verjetno poslabšano tožnikovo zdravstveno stanje ob nastopu kazni in sicer v tolikšni meri, da je potrebno z nujnim ukrepom odvrniti hujše škodljive posledice na njegovem zdravju.