ZIKS-1 člen 90, 90/1.ZUP člen 251, 251/1. ZUS člen 76, 107, 107/2.
bistvena kršitev pravil postopka - sestava disciplinske komisije - odločanje organa druge stopnje - odprava odločbe prve stopnje in vrnitev v ponoven postopek
Ker je potrebno zaradi bistvenih kršitev postopka ponovno opraviti obravnavo pred disciplinsko komisijo, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odpravil odločbo prve stopnje in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (3. odstavek 251. člena ZUP).
ZIKS člen 145, 145a.ZDen člen 42, 42/1, 44, 44/1, 44/3, 44/6, 85, 85/1, 85/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišča, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg in oblike vračanja premoženja - odškodnina - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - načrt stanovanjske in komunalne gradnje - predvidenost zemljišča za zazidavo
Komunalna opremljenost zemljišča (kot izhaja iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja), ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljenja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - upravni postopek
Z uveljavitvijo odloka AVNOJ-a z dne 21.11.1944 o prehodu sovražnega imetja v državno last je prišlo do zaplembe premoženja v odloku opredeljenim osebam. Kasnejša zaplembena odločba, glaseča se na konkretno osebo, je zato le ugotovitvene narave, v kasnejši sodbi kazenskega sodišča (ponovno) zaplenjeno isto premoženje, pa je zato mogoče vračati le po določbah ZDen in ne ZIKS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS23450
ZKP člen 201, 201/1-3, 361, 361/1, 361/6.ZIKS-1 člen 18, 18/3, 20, 20/1.
pripor - obstoj pripornega razloga - ponovitvena nevarnost - odprava pripora - nastop kazni zapora - prejem poziva
Sodišče je dolžno pripor odpraviti, če oceni, da ta ni več sorazmeren ukrep s tisto dobrino, ki naj se s priporom zavaruje. V konkretnem primeru je preiskovalni sodnik zoper osumljenca pripor odredil pred dnem domnevnega nastopa kazni osumljenca, zato pri odločanju o odreditvi pripora okoliščina, da je osumljenec takrat že imel poziv za nastop kazni, ni mogla imeti nobene teže.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS09136
URS člen 8, 153, 156, 160.ZIKS člen 145, 145a, 145c.ZDen člen 44, 72, 72/2.ZKP člen 541.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina za nezmožnost uporabe zaplenjenega podjetja - neupravičena obsodba - likvidacija podjetja - obstoj premoženja - vrnitev premoženja -
Tožnica v reviziji poudarja novelo ZIKS-A (Uradni list RS, št. 59/02), ki je s spremembo 145.c člena naknadno omogočila odškodninske zahtevke zaradi nezmožnosti uporabe ali upravljanja premoženja ali drugih izgubljenih dobičkov po pravilih odškodninskega prava za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja dalje. Toda njen tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker nepremičnin oziroma premoženja ni več, ker je bilo celotno podjetje J. K. likvidirano.
Premoženje je bilo zaplenjeno s pravnomočnostjo kazenske sodbe. Čeprav se je izrek kazenske sodbe glasil na zaplembo vsega premoženja, je bilo po samem zakonu določeno osebno in družini potrebno premoženje izvzeto iz zaplembe. Kateri konkretni predmeti so bili izločeni iz zaplembe, je razvidno iz odločbe izvršilnega sodišča. Ti predmeti niso bili zaplenjeni. Zato tudi ne morejo biti predmet postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja po 145. členu ZIKS.
ZIKS-1 člen 24, 24/1-1, 25. ZUS člen 69, 69/1, 69/2.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - napotitev na specialistični pregled - začasna odredba
Napotitev na specialistični pregled ni razlog, zaradi katerega je mogoča odložitev izvršitve kazni. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, ni mogoča.
ZDen člen 5, 54, 56.ZIKS člen 145, 145č. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1. Zakon o potrditvi in spremembah Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 1. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30.
Upravičenci lahko vrnitev zaplenjenega premoženja v upravnem postopku na podlagi določb ZDen uveljavljajo ne glede na razveljavitev kazni zaplembe, v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS pa le, če je bila ta kazen podlaga za odvzem premoženja in je bila kazen zaplembe razveljavljena. Izbira pravne podlage (in s tem postopka) za uveljavljanje vrnitve zaplenjenega premoženja v primerih, ko je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena, je na strani upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov.
NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS08970
ZIKS člen 145.ZDen člen 3, 3-20, 3-21. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ 1945) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3, 1/2, 1/3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja s kazensko sodbo - podržavljenje premoženja - osebe nemške narodnosti - prehod premoženja v državno last po zakonu - odločba komisije - odločba sodišča - vpis v zemljiško knjigo
Ni pravilna odločitev o utemeljenosti vrnitvenega zahtevka po ZIKS zgolj ob sklicevanju na kazensko sodbo, tedaj neurejene razmere in tedanjo zakonodajo, temveč je potrebna ugotovitev tiste pravne podlage, ki je v konkretnem primeru pomenila prehod premoženja v državno last.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08863
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ (1944) člen 1. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb.ZPP člen 394, 402, 402/4, 404.ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravne podlage za uveljavljanje pravice do vrnitve - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi - prekinitev postopka s predlogom za obnovo postopka
Pravni prednik predlagateljev je bil ob vse svoje premoženje že pred izdajo sodbe Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 28.8.1945, opr. št. SOD 1508/45 (saj je to prešlo v državno last že 6.2.1945) in neodvisno od te sodbe, saj pravna usoda tega premoženja tudi v primeru, da kazenskega postopka pred vojaškim sodiščem sploh ne bi bilo, ne bi bila v ničemer drugačna. Glede na tako stanje stvari je predlagateljema za uveljavljanje zahteve po vrnitvi premoženja na razpolago upravni postopek ob pogojih, ki jih predpisuje ZDen, nista pa upravičena do vrnitve v sodnem postopku ob pogojih, ki jih predpisuje ZIKS.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22748
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13, 13/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8, 8/2. ZKPčlen 371, 371/1-11.
ni razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kazen zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti
V primeru, ko bo sodišče ob izrečeni kratkotrajni kazni zapora (do treh mesecev) presodilo, da je zadeva takšna, da bi ob že navedenih kriterijih prišla v poštev izvršitev kazni na način, kot ga predvideva 4. odstavek 107. člena KZ, bo razpisalo narok, čeprav ga ZKP posebej ne zahteva.
O obliki izvršitve kazni zapora do treh mesecev na podlagi 4.
odstavka 107. člena KZ odloča sodišče, medtem ko zagotovitev dela v točno določeni ustanovi oziroma zavodu spada v obveznosti zavoda za prestajanje kazni.
Okoliščina, da centru za socialno delo ni uspelo najti nobenega primernega dela, s katerim bi obsojenec opravil družbeno koristno delo, ne more biti razlog za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora do treh mesecev.
Zahtevek za plačilo odškodnine je predlagatelj že od vsega začetka uveljavljal samo proti Republiki Sloveniji in je navedel, da je zaplenjena hiša stala na parc. št. 653 oziroma sedaj na parc. št. 50 vpisani pri vl. št. 1132 k.o... in je bila podrta. Zato je zanjo zahteval plačilo odškodnine samo od Republike Slovenije, ki je po četrtem odstavku 145.b člena ZIKS zavezana za plačilo odškodnine v delnicah, obveznicah in v denarju.
Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom odločilo samo o razmerju med predlagateljem in prvo nasprotno udeleženko. O predlagateljevem zahtevku proti drugi nasprotni udeleženki še ni odločilo in ko bo sodišče odločilo o razmerju med predlagateljem in drugo nasprotno udeleženko, bo slednja upravičena do pravnega sredstva. Tedaj bo moralo ponovno odločiti o predhodnem vprašanju.
Zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja je bila zavrnjena zato, ker predlagatelji niso dokazali dejanskega odvzema poslovnega deleža upravičenca v družbi O.
oblike denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev v last - gramoznica - izvajanje podeljene rudarske pravice
Zemljišče, na katerem se - čeprav je podeljena rudarska pravica - izkopava gramoz, na podlagi koncesijske pogodbe, ni stavbno zemljišče, zaradi česar se lahko vrne v last denacionalizacijskemu upravičencu.
ZIKS člen 82, 82/4.ZUP člen 253, 253/2. ZUS člen 77, 77/1-3.
prekinitev prestajanja kazni - ponovitev prošnje iz istih razlogov
Prošnja za prekinitev prestajanja zaporne kazni se iz istih razlogov lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo o prejšnji prošnji odločeno.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS07875
ZIKS člen 145, 145/3, 145a, 145b, 145c.ZIOOZP člen 1, 3, 3/4, 3/5, 8.ZDen člen 44, 72, 72/2. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja člen 1, 1/1, 1/2, 3, 5, 6.
neupravičena zaplemba premoženja - razveljavitev kazni - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obveznicah RS - začetek teka obresti od vrednosti zaplenjenega premoženja - odmena za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja
Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja dalje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS07768
ZIKS člen 145, 145/3, 145a.ZIOOZP člen 3, 3/5.ZDen člen 44, 44/7, 45, 72, 72/2.
neupravičena zaplemba premoženja - razveljavitev kazni - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obveznicah RS - začetek teka obresti od vrednosti zaplenjenega premoženja
Obresti po petem odstavku 3. člena ZIOOZP so nadomestilo za donos denarne vrednosti neupravičeno zaplenjenega premoženja in začnejo teči od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.
KZ člen 25, 26, 127, 127/1, 387, 387/1.ZA-1 člen 1, 2, 3, 3/1.
amnestija - izpolnjevanje pogojev - udeleženci pri kaznivem dejanju
Obsojenec ni samo storilec kaznivega dejanja, saj so za določena kazniva dejanja lahko obsojeni, poleg storilca tudi udeleženci pri kaznivem dejanju. Določbe 25. in 26. člena KZ zato ne določajo kaznivega dejanja, ampak obliko udeležbe pri kaznivem dejanju.