vrnitev zaplenjenih nepremičnin - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - pasivna legitimacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - zavezanec za plačilo odškodnine
Tako kot ni ZDen določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena, zavezancev za plačilo odškodnine iz 145.c člena ni določil niti ZIKS. Do odgovora na prvo vprašanje se je sodna praksa opredelila na podlagi presoje posebne narave odškodninskega zahtevka iz drugega odstavka 72. člena ZDen in dejstva, kdo ima materialne koristi od premoženja, ki pripada drugemu. Odgovor je jasen: pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Ob enaki vsebini odškodnine in enakem položaju upravičencev, ki jim je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje, je odgovor na vprašanje o zavezancu za plačilo tovrstne odškodnine lahko le enak: to je tisti, ki je zavezan vrniti neupravičeno zaplenjeno premoženje. Prav nič narobe ni, da sta sodišči v tej zadevi primerjali položaje obeh vrst upravičencev, kot zmotno uveljavlja revizija. Nasprotno, prav na tako ravnanje napotuje tudi drugi odstavek 3. člena ZS v primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na podlagi konkretnega veljavnega predpisa.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005189
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1.
izvrševanje kazenskih sankcij - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev drugostopenjske odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče druge stopnje mora presoditi vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zavzeti o njih stališča in jih ustrezno utemeljiti, ne rabi pa ponovno navajati razlogov o odločilnih dejstvih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005082
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 371, 371/1-11.
izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivne in subjektivne okoliščine - zavrnitev predloga
Pri presoji smotrnosti izreka nadomestne izvršitve zaporne kazni sodišče upošteva težo dejanja, vzroke za dejanje in okoliščine, v katerih je bilo storjeno ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0012143
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - vrnitev premoženja po ZIKS
Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
ZIKS člen 145, 145c. ZDen člen 25, 25/5. ZOR člen 210, 219. ZTLR člen 38, 39. ZIKS-G člen 3. ZPP člen 195, 380, 380/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zahtevki v zvezi z vrnjenim premoženjem – postopki z zvezi z vrnitvijo vlaganj v nepremičnino – uporaba ZDen in ZIKS
Po ZIKS, ki je izrecno urejal obseg in način vrnitve zaplenjenega premoženja po pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi te kazni, občina, ki je premoženje prevzela, ni mogla od upravičenca zahtevati povrnitve vlaganj, zaradi katerih je bila nepremičnina ob vrnitvi več vredna.
Podlaga takega zahtevka tudi ne more predstavljati zakon, ki je bil sprejet skoraj sedem let po vrnitvi zaplenjenega premoženja.
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26, 30.
vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodninska odgovornost države – nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja
Ker odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, predstavlja zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja, tak zahtevek pa se po določbi 145.c člena ZIKS ne priznava, za odločitev v zadevi ni bistveno, ali jo tožnik uveljavlja na podlagi neupravičene obsodbe ali (zgolj) na podlagi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Ne glede na to, ali tožnikov zahtevek temelji na trditvah o zmanjšanju premoženja ali o izgubljenem dohodku, gre za zahtevek „iz naslova nezmožnosti uporabe“, ki se po 145.c členu ZIKS ne priznava.
ZUS-1 člen 4, 4/2, 40, 40/3. URS člen 27, 35, 53, 54, 55, 56. EKČP člen 8. ZKP člen 213b. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 47, 47/1, 47/2.
tožba zaradi posega v človekove pravice zaradi dejanja organa - izvrševanje pripora - ukrep strožjega režima obiskov v priporu - varnostni razlogi - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - domneva nedolžnosti
Strožjo obliko obiskov (za stekleno pregrado) na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika odredi direktor zavoda na podlagi prostega preudarka in mu ni treba izdati odločbe in tudi ne posebej utemeljevati razlogov, ki so posebno obliko narekovali.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2004800
ZP-1 člen 19, 19/5, 155, 155/1-8, 202c, 202c/1, 202c/4, 202c/5.
bistvene kršitve določb postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - odločanje višjega sodišča o pritožbi - uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - določitev naloge
Sodišče je vezano na predlog za nadomestitev globe storilcu prekrška z opravo nalog v splošno korist, katerega lahko zavrne ali pa mu ugodi, v slednjem primeru mora določiti predlagane naloge.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004790
ZKP člen 371, 371/1-11, 395.KZ-1 člen 86.
razlogi o odločilnih dejstvih - izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - presoja navedb pritožbe - obrazložitev drugostopenjske odločbe - delo v splošno korist
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin (olajševalnih, obteževalnih in drugih), ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni.
zaplemba premoženja - poprava krivic - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - lastninsko preoblikovanje podjetij - začasna odredba
V obsegu, v katerem lastninsko preoblikovanje družbenopravne osebe še ni bilo izvedeno, ima v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-426/98 položaj upravičencev po ZIKS prednost pred položajem upravičencev do lastninjenja po ZLPP oz. ZZLPPO. Pravna narava odločbe, katere posledica je bila izvzem stvari iz premoženja osebe, ki je bilo predmet lastninskega preoblikovanja, pri tem ni bistvena.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0011838
ZIKS člen 145. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podržavljanje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - odločba komisije - vpis v zemljiško knjigo
V vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali je prešlo premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka prvega člena tega odloka.
V prvem primeru je prišlo do prehoda premoženja v državno last s 6. 2. 1945 po samem Odloku AVNOJ, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe.
Če je premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ in je premoženje postalo državno po samem odloku oziroma zakonu, lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS0011115
ZPP člen 339, 339/1, 394, 394/1-10, 395, 395/2, 400, 400/3.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - navajanje novih dejstev in dokazov v nadomestitvenem postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - podlaga za zaplembo premoženja
Omejitve dovoljenosti obnove zaradi novih dejstev in dokazov narekujejo, da je treba tretji odstavek 400. člena ZPP (tako pred kot po uveljavitvi Novele ZPP-A) razumeti tako, da sodišče postopka ne sme rekonstuirati izven okvirov dovoljenega razloga za obnovo, to je novega dejstva oziroma dokaza, zaradi katerega je bila obnova dovoljena. Iz tega izhaja, da mora sodišče pri ponovnem odločanju presojati utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi dejstev in dokazov iz prejšnjega postopka ter novega dejstva oziroma dokaza, ki je bil sprejet kot razlog za obnovo. Stanke pa smejo navajati le takšna nova dejstva in dokaze, ki so z obnovitvenim razlogom povezana ter namenjena podkrepitvi ali zavračanju trditve, da novo dejstvo ali dokaz terja drugačno odločitev. Zato bi v tem primeru morali nižji sodišči odločati o tem, ali je kljub novo predloženi kazenski sodbi vojaškega sodišča predlagateljev predlog za vrnitev nepremičnin utemeljen, in zgolj v tem okviru dopuščati navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki jo je treba izkazovati ves čas postopka. Tožnik si namreč v primeru, da bi bilo v obravnavani zadevi njegovi reviziji ugodeno, ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je v takem primeru odločanje o pravilnosti in zakonitosti izrečene disciplinske kazni (potem ko je obsojenec to že prestal) brezpredmetno.
ZIKS člen 145b, 145c.ZDen člen 72, 72/2.URS člen 30, 33, 67.
pasivna legitimacija - vrnitev zaplenjenih nepremični - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - zavezanec za plačilo odškodnine
Vse pravne osebe, v premoženju katerih so stvari, ki (še) niso v zasebni lasti, so zavezanci za vračilo teh stvari, ne glede na to, da v 145.b členu ZIKS niso izrecno navedene.
Po pričetku prestajanja kazni zapora stranka nima več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - zaključek postopka lastninjenja - vsebina izreka odločbe nepravdnega sodišča
Ker se v nepravdnem postopku ne odloča o postavljenem zahtevku marveč o ureditvi določenega razmerja ali stanja, v izreku odločbe ni treba zavrniti predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo.
Glede na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine ni bila izdana, in da je postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke tudi glede nepremičnine zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, materialnopravno pravilna.