DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017637
ZIKS člen 145č, 145č/1, 145č/2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZNP člen 4, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - seznanitev stranke z vsebino pripravljalne vloge - pravica do informacije
Iz zapisnika o naroku izhaja, da sta predlagatelja na naroku prejela pet vlog, in sicer vloge drugega, četrtega, petega, desetega in enajstega nasprotnega udeleženca s prilogami. Ob takem številu prejetih vlog in prilog pa po presoji revizijskega sodišča predlagatelja v reviziji utemeljeno uveljavljata, da jima v okviru naroka, vključno z njegovo prekinitvijo, ni bilo omogočeno, da se z njimi primerno seznanita in učinkovito izjavita.
ZIKS člen 145. ZDen člen 64. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
Za odločitev o tem, ali je predlog za vrnitev po vojni podržavljenega premoženja utemeljen po določbah ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, to pa je razvidno iz vpisa v zemljiško knjigo in zaplembene odločbe.
V obravnavanem primeru je bilo premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945). Zato lahko predlagateljica vrnitev premoženja zahteva le v upravnem postopku na podlagi določb ZDen (in ne ZIKS).
Če prvostopenjsko sodišče meni, da procesne predpostavke v zvezi s tožbo niso podane, ne sme pred odločitvijo (zavrženjem) o tožbi zavreči zahteve za izdajo začasne odredbe. Če namreč sodišče zmotno presodi (ne)izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo, sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe pa v vmesnem času postane pravnomočen, vsebinska obravnava zahteve za izdajo začasne odredbe ni več možna (razen če stranka ne vloži nove zahteve).
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017104
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1, 145č/2. ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/3, 56, 56/1, 64, 64/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 367, 367/1. ZNP člen 9, 33, 33/2. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) člen 30.
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, in s tem pri presoji, ali se o zahtevi odloča v upravnem ali v sodnem (nepravdnem) postopku, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Za odgovor na to vprašanje je odločilna ocena zbranih dokazov. V tem okviru so kljub njihovi deklaratorni naravi lahko pomembni tudi zemljiškoknjižni vpisi prehoda premoženja na državo in zaplembne odločbe. V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določbah Odloka AVNOJ-a (tako kot tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče presojati pravilnosti aktov o podržavljanju), temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela oziroma štela, da je bilo premoženje že pred zaplembo s kazensko sodbo ex lege odvzeto na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a. V tej luči sta se nižji sodišči ukvarjali tudi z vprašanjem nemške narodnosti prejšnjih lastnikov, pri čemer pa je ključna ugotovitev nižjih sodišč, da odvzem premoženja na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a izkazuje odločba Okrajne zaplembne komisije št. 80/1070 z dne 17. 12. 1945.
ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 378.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davščine - začetek teka zamudnih obresti - stroški upravljanja nepremičnine
Višina koristi se lahko ugotavlja bodisi prek metode hipotetične najemnine bodisi z upoštevanjem dejanskih najemnin iz konkretnih najemnih razmerij. Izbira prave metode vrednotenja koristi je odvisna od konkretne situacije. V primeru, ko je zavezanka za vrnitev nepremičnin slednje dejansko oddajala v najem, se kot primerna metoda izkaže ta, ki sta jo upoštevali nižji sodišči po izračunu izvedenke.
V zamudo v primeru neposlovnih obveznosti, pri katerih izpolnitveni rok ni določen, dolžnik pride, ko upnik nanj naslovi zahtevo za izpolnitev obveznosti. Tožniki so to dokazano storili vsaj z vložitvijo tožbe dne 27. 12. 2007.
Glede davščin gre za razmerje med davčnim zavezancem (kar bodo oz. so postali tožniki) in državo, ki se zavezanca za plačilo nadomestila (tožene stranke) ne tiče. Le tako je zagotovljeno, da ne pride do dvojne obdavčitve ter da je slednja točna za vsakega posameznega davčnega zavezanca (vrnitvenega upravičenca).
Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišči konkretno neizkazane stroške upoštevali in odšteli od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - USTAVNO PRAVO
VS2007213
ZKP člen 359, 359/3, 371, 371/2, 376, 403, 403/1, 420, 420/1. KZ-1 člen 86. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pritožba zoper sklep - postopek s pritožbo - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku – postopek za nadomestitev kazni zapora
Obdolženec mora imeti možnost, da se izjavi o pritožbi zoper sklep, ki je primerljiv odločitvi o krivdi ali kazenski sankciji oziroma sicer pomembneje posega v njegove pravice ali pravne interese, kljub temu, da ZKP ne vsebuje določbe, po kateri bi moralo sodišče izvod pritožbe zoper sklep vročiti nasprotni stranki ter ji omogočiti, da nanjo odgovori, kot je to določeno v primeru pritožbe zoper sodbo (376. člen ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2007084
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/2. KZ-1 člen 86, 375. KZ člen 89, 90, 107. ZIKS-1 člen 13, 112 – 118.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora – mladoletniški zapor – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev
Določbe o alternativnem prestajanju kazni zapora z delom v splošno korist ne veljajo za mladoletniški zapor.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2007068
ZKP člen 359, 359/3. ZKP-J člen 9. KZ-1 člen 86, 86/1, 86/2, 86/11. ZIKS-1 člen 18.
način izvršitve kazni zapora - poziv obsojencem na prestajanje kazni - razporejanje obsojencev – zavodi za prestajanje kazni zapora
Podlaga za odreditev prestajanja kazni zapora v določenih primerih v odprtem oziroma polodprtem zavodu oziroma oddelku je bila iz Kazenskega zakonika prenesena v Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki v 18. členu ureja poziv obsojencu in razporejanje obsojencev na prestajanje zaporne kazni, pri čemer sodišče lahko odredi takšno prestajanje zaporne kazni šele po pravnomočnosti sodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006948
ZP-1 člen 19, 20, 155, 155/1-8, 202b, 202c, 202c/3, 202c/4.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi - uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - določitev naloge – prisilna izterjava
Ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine
Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen in 145. c členu ZIKS je tisti, ki je zavezanec za vrnitev nacionaliziranega oz. zaplenjenega premoženja v naravi.
ZP-1 člen 22, 22/3, 44, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 138.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izvrševanje - zastaranje izvršitve sankcije
Iz določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 je mogoče razbrati dva temeljna pogoja za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja: (i) da je storilec prekrška s pravnomočnimi odločbami za prekrške, storjene v obdobju treh let, dosegel oziroma presegel 18 kazenskih točk ter (ii) da sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pred potekom dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe, s katero je storilec dosegel oziroma presegel 18 kazenskih točk. Treba pa je upoštevati še tretji pogoj, to je, (iii) da so posamezne kazenske točke, ki jih sodišče upošteva v sklepu o prenehanju vozniškega dovoljenja v skupnem seštevku kazenskih točk, tudi (zakonito) izvršene
, torej
vpisane v evidenco kazenskih točk pred potekom relativnega zastaralnega roka za zastaranje izvršitve sankcije za prekršek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006172
ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4. ZIKS-1 člen 2.
izvrševanje kazenskih sankcij - kršitev kazenskega zakona - prestajanje kazni zapora – nadomestitev kazni s hišnim zaporom – nadomestitev kazni z delom v splošno korist
S hišnim zaporom se lahko nadomesti le s pravnomočno sodbo izrečena kazen zapora do devetih mesecev.
Dejstvo, da se obsojenki v izrečeno kazen všteje čas, prestan v (hišnem) priporu, zaradi česar mora prestati še del kazni, ki je krajša od devetih mesecev zapora, ne pomeni, da se ta preostanek kazni lahko nadomesti s hišnim zaporom.
vrnitev zaplenjenega premoženja – pravna podlaga za odvzem premoženja – odlok AVNOJ – odločba okrajne zaplembene komisije – potek roka po ZDen
Odločbi okrajne zaplembene komisije sta tudi v zemljiški knjigi navedeni kot podlaga za prenos lastninske pravice na državo, kar pomeni, da predlagatelji v obravnavanem primeru niso bili „zavedeni“ z vpisom v zemljiški knjigi. Vrhovno sodišče glede na navedbe predlagateljev v odgovoru na reviziji še dodaja, da v tem postopku nima pristojnosti za odločanje o tem, ali je okrajna zaplembena komisija pri izdaji zaplembenih odločb pravilno uporabila Odloke AVNOJ-a ali ne.
V obravnavani zadevi ni okoliščin, ki bi utemeljevale odločitev, da je treba predlagateljem izjemoma omogočiti vrnitev premoženja po določbah ZDen kljub poteku roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen. Tako je materialnopravno pravilna odločitev, da ni utemeljen predlog za vrnitev premoženja na podlagi določb 145. člena ZIKS.
ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/1, 56, 56/1. ZIKS člen 145, 145/1, 145č., 145č/1. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPP člen 362.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last –
Vprašanje pravne podlage zahtevkov za vrnitev podržavljenega premoženja je odvisno predvsem od vprašanja, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Odločitev o sodni nepristojnosti in odstopu zadeve pristojnemu upravnemu organu je pravilna. Sodni in upravni postopek sta med seboj prirejena, tako da se v vsakem postopku odloča o pravicah in obveznostih, ki spadajo v njegovo pristojnost. Z odločanjem v sodnem postopku o spornem pravnem razmerju bi sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pasivna legitimacija - odškodnina - zavezanec za plačilo odškodnine - odmena za neuporabo nepremičnin
Za plačilo odškodnine je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec (več v odločbi II Ips 412/2001 in mnogih drugih). Materialna korist od teh nepremičnin se je namreč do njihove izročitve oziroma vrnitve v last in posest upravičencem stekala k zavezancu za njihovo vrnitev v naravi po 145.b členu ZIKS, zato jo je ta dolžan plačati neupravičeno obsojenemu oziroma njegovim dedičem, katerim v skladu z zakonom ta korist pripada.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006077
KZ-1 člen 49, 49/2, 86, 86/4.
izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje kazni zapora - prestajanje kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni
Pri presoji o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist se po ustaljeni sodni praksi upošteva težo dejanja, okoliščine v katerih je bilo storjeno, vzroke zanj in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo.
Predlog za določitev uklonilnega zapora je dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. KZ-1 člen 82. ZKP člen 510.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zakonska rehabilitacija obsodbe – pogojni odpust – izbris iz kazenske evidence – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.Prav takšno pa je vprašanje razlage določb 82. člena KZ-1 in 510. člena ZKP glede izbrisa pogojne obsodbe iz kazenske evidence, saj je v 510. členu ZKP izrecno predvideno, da o izbrisu pogojne obsodbe vedno odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji in ne Komisija za pogojni odpust.
Izvrševanje pravnomočne kazenske obsodbe in posledično prestajanje zaporne kazni samo po sebi še ne predstavlja zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.