Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso ugotovilo, da pritožnik pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust s prestajanja kazni zapora zaradi kasnejšega pogojnega odpusta nima več in je tožbo pravilno in zakonito zavrglo.
Pritožnik je imel ves čas možnost vložiti (tudi) ugotovitveno tožbo ali pa svojo izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin spremeniti v ugotovitveno tožbo, a tega ni storil. Sprejeto stališče zato ne posega v ustavni pravici pritožnika do enakega varstva pravic in sodnega varstva.
odločitev Komisije za pogojni odpust - izpodbojna tožba - pravni interes - ugotovitvena tožba - rok za vložitev ugotovitvene tožbe - prepozna tožba - nova tožba - napačen pravni pouk
Pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbojne tožbe, ki jo je vložil zoper odločbo Komisije za pogojni odpust, s katero je ta zavrnila njegovo prošnjo za pogojni odpust. Med strankama namreč ni sporno, da je bil pritožnik iz zapora odpuščen že več mesecev prej, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da si z odpravo sporne odločbe svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.
Tožbeni zahtevek vložen na podlagi 4. člena ZUS-1, ki je bil vložen kasneje s prvo pripravljalno vlogo, zagotovo ni bil vložen pravočasno, saj je bil vložen po poteku 30 dnevnega roka od trenutka, ki ga je kot relevantnega določil sam pritožnik (vročitev oziroma izdaja odločbe Komisije za pogojni odpust).
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 1-2. URS člen 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zaključili, da je bilo v obravnavanem primeru premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS00013445
ZIKS člen 145č, 145č/2.. ZNP člen 37. ZPP člen 370, 370/3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-2.
nepravdni postopek - zaplemba premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - vrnitev zaplenjenega premoženja - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - možnost obravnavanja pred sodiščem - sodna ali upravna pristojnost - ničnost upravne odločbe
Vrnitev podržavljenega premoženja urejata ZDen in ZIKS, ki pa kljub enakemu cilju - cilju odprave krivic - deloma različno urejata pogoje in način vračanja premoženja. V dosedanji sodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.
Ob ugotovljeni zaplembi premoženja na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ se je kasnejša zaplemba premoženja, ki se bila izrečena s sodbo Sodišča narodne časti, v bistvu nanašala na premoženje, ki ga pokojni ni več imel.
ZIKS člen 145a. ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. - člen 1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 4.
vrnitev zaplenjenega premoženja - višina odškodnine - pravni status zemljišča ob podržavljenju - stavbna zemljišča - vrednost zemljišča - metoda izračuna - podzakonski predpis - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis - sedanja vrednost
Vprašanje, kakšen je bil status zemljišč ob podržavljanju (torej tudi, ali je določeno zemljišče stavbno ali kmetijsko), je pravne narave, saj njegovo vsebinsko opredelitev podajajo predpisi, ki na status nekega zemljišča vežejo različne pravne učinke. Stavbno zemljišče je tako le zemljišče, ki je bilo predvideno za zazidavo že ob podržavljenju ali pa je bilo kot tako podržavljeno. Ne pa npr. tisto, ki je bilo podržavljeno (oziroma zaplenjeno) kot kmetijsko, pa četudi bi bilo pozneje uporabljeno za gradnjo.
Nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka, ki ne ustreza sedanji tržni vrednosti, ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen in drugim odstavkom 85. člena ZDen.
ZDen člen 3, 4, 5, 9. ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - Odlok AVNOJ - upravičenec do denacionalizacije
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V vsakem primeru pa je treba dokazati tista dejstva, ki so odločilna za presojo zadeve glede na pravno podlago podržavljenja.
Nepremičnina "nerazdeljeni posamezni deli" predstavlja zgolj začasno ureditev do vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Revidentka zato drugostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da izračunanih deležev ni utemeljilo v razmerju do danes vpisanih solastniških deležev, oziroma, da ni ugotovilo, kaj v naravi predstavlja delež 51/54 nerazdeljenega posameznega dela z identifikacijsko številko 900. Gre namreč le za provizoričen delež na fiktivni nepremičnini, ki bo po vzpostavitvi etažne lastnine prenehala obstajati (bo izbrisana iz zemljiške knjige).
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 24, 24/1-1, 25, 25/3, 26, 26/1, 52, 52/3. ZUS-1 člen 2, 3. URS člen 126. ZS člen 1, 1/1, 102, 104, 105.
pritožba - odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - dovoljenost tožbe - sodno varstvo - zavrženje tožbe - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu
Odločba o zavrnitvi prošnje za odlog izvršitve kazni zapora je bila sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, zato je sodno varstvo (ni pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1 (zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji je predvidena pritožba na višje sodišče).
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrednost podržavljenega premoženja - dokazi in dokazovanje - cenitev - verodostojna listina
Predlagatelj ima pravico izpodbijati vrednost zaplenjenega oziroma podržavljenega premoženja, ki je navedena v zapisniški dokumentaciji o zaplembi, a le na način, ki je določen v 5. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
Tožnica želi naknadno v pravdnem postopku doseči uspeh s tistim delom zahteve za denacionalizacijo, s katerim je v upravnem postopku propadla. Sodišče ne more v pravdnem postopku znova odločati o tistem, o čemer je že odločil pristojni upravni organ, prav tako ne more v pravdnem postopku preizkušati pravilnosti izdanih upravnih odločb. Nasprotno, po načelu prijrejenosti je sodišče veznao na upravno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije. To načelo velja tudi glede odločbe o nacionalizaciji.
ZDen člen 9, 10, 10/2, 64, 64/1. ZIKS člen 145, 145/3, 145a. ZPP člen 380, 380/2. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja po ziks - kazenska sodba - pogoji za odvzem - nemška narodnost - plačilo odškodnine - Odlok AVNOJ - zmotna uporaba materialnega prava
Predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki temelji na ZIKS, ni mogoče zavrniti z utemeljitvijo, da predlagatelj glede na smiselno uporabo drugega odstavka 10. člena ZDen sploh ni upravičenec. To pa ne pomeni, da v primeru, ko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 145. člena ZIKS in ob smiselni uporabi določb III. poglavja ZDen odloči, da je predlagatelj upravičen do plačila odškodnine, nasprotni udeleženec ne more uveljavljati ugovora, da je terjatev predlagatelja (delno) prenehala z izpolnitvijo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018898
ZIKS člen 145, 145a, 145č, 145č/1. ZDen člen 8, 13, 37, 37/1, 37/2, 38, 43. ZNP člen 21, 37. ZPP člen 380, 380/2.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - podržavljenje na podlagi odloka AVNOJ - podržavljenje na podlagi kazenske obsodbe - podržavljenje podjetja - zaplemba delnic - zaplemba družbe - zaplemba kapitala - pravica do sodnega varstva
V primeru podržavljenja delnic delniške družbe se šteje, da je bil podržavljeno premoženja (kapital) delniške družbe in ne zgolj delnice kot vrednostni papir. Drži sicer stališče sodišča druge stopnje, da je treba od premoženja podjetja ločiti premoženje lastnika podjetja, vendar pa to ne pomeni, da delničarjem pripada le vrnitev vloženega kapitala, pač pa alikvotni del vsega družbinega premoženja po pokritju vseh obveznosti, ki so izvirale iz njega poslovanja. To je premoženje, ki se ugotovi ob likvidaciji vsake gospodarske družbe, ki preneha obstajati, in je po likvidaciji družbe predmet razdelitve delničarjem.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS0018801
OZ člen 131. ZIKS člen 46.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - izvrševanje kazenskih sankcij - škoda, nastala med prestajanjem zaporne kazni - hoja prek železniške proge - škoda zaradi povoženja z vlakom - opustitev zdravniškega pregleda - ravnanje oškodovanca - izključitev odgovornosti - skrbnost oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem tožnika, da je ugotovitev slabega psihofizičnega stanja delavca na zdravstvenem pregledu pred nastopom dela lahko tudi razlog za ugotovitev delovne nezmožnosti, vendar je v obravnavanem primeru
presoja sodišč pravilna. Glede na ugotovljena dejstva, da tožnik v času prečkanja nezavarovanega prehoda ni bil depresiven, da pa je bil skrajno neskrben, je namreč pravilna presoja, da zdravniški pregled nesreče ne bi
preprečil in da torej med opustitvijo toženke in nastalo škodno posledico vzročne zveze ni, niti po teoriji
ZIKS člen 8, 8/1, 25, 25/3, 26, 26/1. ZS člen 1, 1/1, 101, 101/1, 101/1-5, 102, 102/2, 104, 104/1, 105, 105/1. ZUS-1 člen 2, 3. URS 126.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - sodno varstvo - dovoljenost tožbe - zavrženje tožbe - izvrševanje sodne funkcije
Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi pritožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2008173
ZKP člen 129.a, 129.a/2. KZ-1 člen 86, 86/6. ZIKS-1 člen 13, 13/1.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - prekluzivni rok - zahteva za varstvo zakonitosti
Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora na način, da se mu kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2008108
ZKP člen 420, 420/1-1. KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – izvrševanje kazenskih sankcij – prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni – odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni – zapor ob koncu tedna
Pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za alternativno prestajanje kazni ni sodna odločba, s katero je bil pravnomočno končan kazenski postopek.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - sodni postopek - upravni postopek - učinki pravnomočne upravne odločbe
V upravnem postopku se presoja zahteva za vrnitev podržavljenega premoženja na drugi pravni podlagi kot v sodnem postopku, iz česar sledi, da se pravnomočni učinki upravne odločbe ne raztezajo na sodno presojo zahtevka na drugi pravni podlagi (pa čeprav glede vprašanja vračanja istega premoženja).
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 25, 25/3, 26, 26/1. ZS člen 1, 1/1, 101, 101/1, 102, 102/2, 104, 104/1, 105, 105/1. ZUS-1 člen 1, 3. ZPP člen 343, 343/4.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - sodno varstvo - dovoljenost tožbe - začasna odredba - pravni interes za pritožbo - sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi tožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.
V takem primeru tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izdaje začasne odredbe. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru njegovega uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o začasni odredbi, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1-6. ZKP člen 213d, 299, 301. ZIKS člen 83. URS člen 21, 22, 23, 27.
upravni spor - akt oziroma dejanje, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist
Za odločanje o zatrjevani kršitvi oziroma posegu v tožnikove ustavne pravice z dejanji vklepanja v zavodu in načinom prevoza od zavoda do sodišča oziroma do naroka za glavno obravnavo je (bilo) pristojno Upravno sodišče, saj ni bilo drugega učinkovitega sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje pa je ob obravnavi tožbe v tem delu napačno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in napačno zavrglo tožbo kot da očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist. Po tej določbi je mogoče tožbo zavreči, kadar gre za pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo, ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali o kakšni njegovi neposredni na zakon oprti osebni koristi oziroma z dejanjem ni bilo poseženo v njegov pravni položaj. Že na prvi pogled mora biti očitno, da mu določena pravica ne pripada oziroma da izpodbijani akt (ali dejanje) ne posega v njegove pravne koristi.
Glede zatrjevanih posegov v ustavne pravice z uporabo prisilnih ukrepov in številčnim spremstvom pravosodnih policistov na glavni obravnavi pa ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v samem kazenskem postopku. V okvir vodstva glavne obravnave, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, sodi tudi odločanje o uporabi sredstev za vklepanje obtoženca ter navzočnosti pravosodnih policistov. Predsednik senata je gospodar postopka in vodi postopek ter skrbi za red v sodni dvorani. Spoštovanje ustavnih pravic, ki gredo obtožencu v kazenskem postopku med glavno obravnavo zagotavlja sodnik oziroma predsednik senata, ki vodi postopek. Tožnik bi tako lahko tekom obravnave uveljavljal zatrjevane posege v svoje ustavne pravice, lahko pa bi jih uveljavljal tudi v pritožbenem postopku zoper sodbo kazenskega sodišča. Tako bi lahko v pritožbi uveljavljal tudi zatrjevane posege v domnevo nedolžnosti ter nezmožnost oziroma oviranje pri učinkoviti obrambi zaradi zatrjevanih prekomernih ukrepov vklepanja in preštevilčnega spremstva pravosodnih policistov. Torej ima, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, zagotovljeno drugo (primarno) sodno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017994
ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 7, 37, 99. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odškodnina - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku
V obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45
z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela.
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno odločbo z dne 27. 8. 1945, ki jo je nasprotna udeleženka predložila po naroku.