IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00083568
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8. ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča - način izvršitve kazni - vikend zapor - delo v splošno korist
Določba tretjega odstavka 139. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah držav članic Evropske unije (ZSKZDČEU-1) je jasna. Po prevzemu izvršitve tuje odločbe domače sodišče ne sme posegati v vrsto, višino in način izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141. člena istega zakona. Jezikovna razlaga tako povsem onemogoča, da bi domače sodišče lahko poseglo v način izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo, razen v primeru, če način izvršitve ne bi bil združljiv s pravnim redom Republike Slovenije.
URS člen 22. ZIKS-1 člen 8, 8/3. ZUP člen 7, 8, 9, 138, 144.
dopuščena revizija - pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - odločanje v skrajšanem postopku - seznanitev stranke z ugotovljenimi dejstvi - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - načelo zaslišanja strank - ugoditev tožbi - zavrnitev revizije
Tretji odstavek 8. člena ZIKS-1, ki kot lex specialis določa, da Komisija za pogojni odpust o pogojnem odpustu odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost Komisije, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar ji ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora Komisija pri odločanju o pogojnem odpustu izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave.
URS člen 22. ZIKS-1 člen 8, 8/3. ZUP člen 7, 8, 9, 138, 144.
dopuščena revizija - pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - odločanje v skrajšanem postopku - seznanitev stranke z ugotovljenimi dejstvi - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - načelo zaslišanja strank - ugoditev tožbi - ustavno skladna razlaga - zavrnitev revizije
Tretji odstavek 8. člena ZIKS-1, ki kot lex specialis določa, da Komisija za pogojni odpust o pogojnem odpustu odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost Komisije, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar ji ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora Komisija pri odločanju o pogojnem odpustu izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave.
Pritožnik je vložil izpodbojno tožbo, vendar je predlagano obdobje prekinitve prestajanja kazni zapora že preteklo in je kazen zapora tudi že v celoti prestal, zato oprava izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu v ponoven postopek ne more voditi do izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj drugačnega zakonitega stanja na podlagi ponovljenega postopka odločanja o izdaji upravnega akta niti ne bi bilo mogoče doseči. Tudi ob njegovem morebitnem uspehu v upravnem sporu in odpravi izpodbijane odločbe, namreč v ponovnem postopku ne bi mogel izdati nove in zanj bolj ugodne odločbe, s katero bi ugodil njegovemu predlogu.
Izpodbojna tožba v upravnem sporu ne vsebuje tudi ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje tudi ni dolžno tožnika pozivati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00068529
ZIKS-1 člen 106, 106/9. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - začasno zadržanje - ponovno odločanje - popravni sklep - začasna odredba ZUS-1 - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Izpodbijani popravni sklep z dne 3. 3. 2023 ni podlaga za pritožnikovo prestajanje zaporne kazni, kar izhaja že iz izreka tega sklepa, zato zadržanje izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na odločitev toženke, da se tožnika pogojno ne izpusti s prestajanja zaporne kazni, že po naravi stvari ne bi privedlo do začasne izpustitve s prestajanja kazni. To pomeni, da tudi če bi držale pritožbene navedbe, da je popravni sklep ničen, pritožnik zaradi tega ne bi bil pogojno odpuščen s prestajanja kazni zapora.
Zmotno je tudi pritožnikovo sklicevanje na odločbo toženke z dne 26. 10. 2022 o odobritvi pogojnega odpusta z dnem 31. 1. 2023, saj je bila ta odločitev s sklepom z dne 30. 1. 2023 zadržana do ponovnega odločanja. O tem je toženka sicer res odločala 2. 2. 2023, vendar s to odločbo ni bilo odločeno, da se pritožnika pogojno odpusti. Tega tudi pritožnik ne trdi. To torej pomeni, da tudi če sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep (kar bo predmet odločanja o tožbi), to ne pomeni, da bo morebitna ugoditev pritožnikovi tožbi privedla do njegovega pogojnega odpusta s prestajanja zaporne kazni.
ZUP člen 144. ZPP člen 367c, 367c/3. ZIKS-1 člen 8, 8/3.
predlog za dopustitev revizije - izvrševanje kazenskih sankcij - pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - pogoji za pogojni odpust - kontradiktornost postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da mora komisija za pogojni odpust pri odločanju o pogojnem odpustu izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, čeprav 8. člen ZIKS-1 kot lex specialis določa, da ta organ o pogojnem odpustu odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank?
predlog za dopustitev revizije - pogojni odpust - sporno dejansko stanje - lex specialis - odločanje po skrajšanem postopku - posebni ugotovitveni postopek
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da mora komisija za pogojni odpust pri odločanju o pogojnem odpustu izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, čeprav 8. člen ZIKS-1 kot lex specialis določa, da ta organ o pogojnem odpustu odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank?
Sodišče ne more izdati začasne odredbe, da se obsojenec začasno (do pravnomočne odločitve o izpodbijanem aktu) pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, kot je to predlagal pritožnik. Takšna začasna odredba bi namreč presegala okvir možne odločitve sodišča o glavni stvari oziroma pravnega varstva, ki bi ga pritožnik lahko dosegel s končno meritorno odločitvijo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00046830
ZKP člen 133, 133/1, 201, 201/1.. ZIKS-1 člen 82, 82/3.
pripor - prestajanje druge zaporne kazni - izvršitev sodne odločbe - neogibnost pripora - odložni rok - priporni razlogi
Sodišče lahko v primeru, ko je obdolženec že na prestajanju zaporne kazni, pripor odredi le, če razlogov za odreditev pripora ni mogoče odpraviti že s samim izvrševanjem kazni zapora.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/4, 82/5.
vloga za prekinitev prestajanja kazni - zavrnitev vloge - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zdravljenje v tujini - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Resno poslabšanje zdravja osebe je vsekakor upoštevna škoda, ki je v okoliščinah posameznega primera lahko tudi težko popravljiva. To velja tudi v obravnavanem primeru, saj je tudi glede na nesporna dejstva v zadevi očitno, da je tožnikovo zdravstveno stanje resno in da se v odsotnosti ustreznega zdravljenja lahko nepopravljivo poslabša. Vendar pa zdravje pritožnika ni potencialno ogroženo zgolj zaradi odsotnosti predvidenega operativnega posega, temveč tudi zaradi odsotnosti drugih potreb zdravljenja (dostopnost potrebne zdravstvene pomoči, pravočasno prejemanje zdravil itd.). Vse navedeno torej lahko sodi v okvir težko popravljive škode, ki jo kot pogoj za izdajo začasne odredbe določa zakon.
Sodišče prve stopnje je nepravilno omejilo svojo presojo samo na vprašanje izvedbe operativnega posega in ob tem ni presojalo drugih upoštevnih okoliščin v zvezi z zdravstveno oskrbo, ki jo pritožnik prejema v zaporu, ter njegovim zdravstvenim stanjem, ki lahko kažejo na verjetnost nastanka težko popravljive škode na njegovem zdravju in jih je treba odvrniti za čas odločanja o tožbi.
Za presojo utemeljenosti zahtevanega nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo prestajanja kazni zapora je pomembno s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali bi se pritožniku zaradi nadaljevanja prestajanja zaporne kazni in take zdravstvene oskrbe, ki jo v zaporu dejansko prejema, poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, in sicer v tolikšni meri, da je s predlaganim začasnim ukrepom mogoče in potrebno odvrniti nadaljnje hujše škodljive posledice na pritožnikovem zdravju. Teh okoliščin pa sodišče prve stopnje ni presojalo, zato zaradi zmotne uporabe 32. člena ZUS-1 relevantno dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS00044722
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nacionalizacija - pravna podlaga - zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vračanje podržavljenega premoženja - vrnitev premoženja po ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00039618
ZKP člen 120, 120/4, 371, 371/1-11, 371/2, 399, 399/1.. URS člen 25.. ZS člen 83, 83.a.. ZZUSUDJZ člen 3, 4, 4.a, 5.
rok za pritožbo - tek roka - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začetek teka roka - zadržanje teka roka - pravica do pravnega sredstva
Med epidemijo COVID-19, ki je bila razglašena 12. 3. 2020, v zadevah, ki niso bile kot nujne določene z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020.
Za presojo ali je rok za vložitev pravnega sredstva tekel med epidemijo, je odločilno vprašanje, ali je bila zadeva nujna. Iz predhodno predstavljenih pravnih podlag izhaja, da so od 16. 3. 2020 do 1. 6. 2020 kot nujne štele zadeve, ki so bile kot takšne določene z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča RS. Med te štejejo tudi „druge zadeve, za katere tako določa zakon“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS00039396
ZPP člen 24, 24/2, 25, 25/2. ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 8, 12, 22.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - pristojnost
Prvi odstavek 145.č člena ZIKS določa, da o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.
Za odločitev o sporu o pristojnosti je zato ključna ugotovitev, katero sodišče je v obravnavanem primeru izvršilo (in ne izreklo) kazen zaplembe obravnavane nepremičnine, ki je bila s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo izrečena pravnemu predniku predlagatelja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS00038609
KZ-1 člen 7, 78, 78/4, 94, 94/3.. URS člen 15, 15/5, 22, 28, 28/2.. ZKP člen 133, 133/1.. ZIKS-1 člen 28.
zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - zadržanje zastaranja - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni
Zadržanje zastaranja izvršitve kazni je v primeru, ko se obsojenec aktivno izogiba izvršitvi kazni, ko torej s svojim zavestnim aktivnim ravnanjem državi oziroma njenim organom, pristojnim za izvršitev kazenske sankcije, preprečuje izvršitev kazni, skladno z 2. in 22. členom Ustave. Zadržanje zastaranja izvršitve kazni v primeru, ko obsojenec njeno izvršitev aktivno sam preprečuje, ne nasprotuje namenu zastaranja in ne posega v temeljne ustavno zagotovljene pravice obsojenca, ki se s tem institutom zasledujejo oziroma varujejo. Je pa potrebno obstoj razlogov, ki povzročijo zadržanje zastaranja, presojati glede na vse okoliščine posameznega primera, pri čemer mora biti izkazano, da so organi, pristojni za izvršitev kazni, storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi pravnomočno sodno odločbo izvršili. Razlogi, ki preprečujejo izvršitev kazni, morajo torej izhajati iz sfere obsojenca in jih ni mogoče pripisati nezadostni aktivnosti državnih organov glede izvršitve kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VS00036130
ZUS-1 člen 21, 33, 33/1, 33/1-1, 36, 36/1, 36/1-6. ZIKS-1 člen 52, 58, 58/1, 59, 82, 82/1, 82/1-1. URS člen 51.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - bolezen - zdravniško potrdilo - zavrnitev vloge - tožba v upravnem sporu - izpodbojna tožba - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ne posega v tožnikove pravice - neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - pravica do izjave - nova dejstva in dokazi - nedovoljena tožbena novota - zavrnitev pritožbe - ni pravnega interesa
Prvostopenjski organ tudi ob pritožnikovem uspehu v tem upravnem sporu in odpravi izpodbijane odločbe, v ponovnem postopku ne bi mogel izdati nove in zanj bolj ugodne odločbe, s katero bi ugodil njegovemu predlogu, saj je predlagano obdobje prekinitve prestajanja kazni zapora oziroma zdravljenja (tj. do 31. 5. 2019) že preteklo, kar pomeni, da nima več pravnega interesa za izpodbojno tožbo, ker morebitna ugoditev obravnavani tožbi ne bi mogla izboljšati njegovega pravnega položaja.
Predmet novot so lahko le dejstva, ki so obstajala oziroma so nastala do konca upravnega postopka pred upravnim organom prve stopnje, saj sodišče v upravnem sporu pri sojenju lahko upošteva le tisto, kar je oziroma bi moral upoštevati prvostopenjski upravni organ in je obstajalo v času odločanja tega upravnega organa.
URS člen 23. ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/4. ZUS-1 člen 32, 32/3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - prekinitev prestajanja zaporne kazni - zdravljenje v tujini - učinkovito sodno varstvo - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - ugoditev pritožbi
Tožniku mora biti v skladu s 23. členom Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica do učinkovitega sodnega varstva, pri čemer je eden izmed vidikov učinkovitosti te pravice tudi zagotovitev ustreznih procesnih sredstev, ki preprečujejo, da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo pa svojega namena ne more več doseči tudi v primeru, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane težko popravljiva škoda ali celo nepopravljiva škoda. V določenih primerih je torej nastanek take škode mogoče preprečiti le, če je vsebina predloga začasne odredbe enaka vsebini tožbenega predloga.
Če bo upravno sodišče v ponovljenem postopku presodilo, da sodno varstvo brez izdaje začasne odredbe ne bo učinkovito, a bi izdaja začasne odredbe dejansko pomenila ugoditev tožbi, bo seveda lahko zavrnilo izdajo začasne odredbe, a bo moralo zaradi zagotovitve ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva hkrati nemudoma (ob zagotovi kontradiktornosti postopka) odločiti o tožbi.
začasna odredba - vloga za prekinitev prestajanja kazni - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - poslabšanje zdravstvenega stanja - težko popravljiva škoda ni izkazana
Zatrjevana težko popravljiva škoda, ki naj bi se izkazovala s poslabšanjem pritožnikovega zdravstvenega stanja, ne more biti posledica zavrnitve predlagane prekinitve izvrševanja kazni zapora. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je bila pritožniku kazen zapora prekinjena od 3. 10. 2018 do 27. 11. 2018 in da se po 27. 11. 2018 s te prekinitve ni vrnil v ZPKZ na prestajanje kazni zapora, kar pomeni, da je od takrat dalje na begu. Ker je pritožnik na begu in ne prestaja kazni zapora, zatrjevane škodljive posledice same po sebi ne morejo izvirati iz izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za prekinitev prestajanja kazni zapora. Pritožnik tako ni izkazal neposredne povezave med izpodbijanim aktom in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS00024555
ZDen člen 72, 72/2. ZIKS člen 145c. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 374, 374/2, 384/1. OZ člen 280.
poprava krivic - zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - višina nadomestila - tržna najemnina - davčne obveznosti - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - delno zavrženje revizije
Tožniki so ponudili ustrezno trditveno podlago za zahtevek po 145.c členu ZIKS, katerega pravna narava je enaka pravni naravi zahtevkov po drugem odstavku 72. člena ZDen. Pri ugotavljanju koristi denacionalizacijskih upravičencev z metodo hipotetične najemnine gre za ugotavljanje v preteklosti nastale terjatve, ki se z odločitvijo sodišča odrazi v denarju (nečista denarna terjatev), zato se ugotavlja po razmerah v času sojenja, že ime samo pa pove, da gre ravno zaradi projekcije v preteklost lahko le za domnevno, predvidljivo (hipotetično) korist (ocenjena, predvidljiva najemnina zmanjšana za ocenjene, predvidljive stroške), ki bi jo upravičenec imel od konkretnih prostorov.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča se na račun obveznosti, ki jih imajo upravičenci do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen iz naslova davkov do države, obveznost denacionalizacijskega zavezanca ne more zmanjševati, saj gre za razmerje med upravičenci in državo.
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZUS-1 člen 22, 22/1, 33, 33/1-1.
predlog za dopustitev revizije - izvrševanje kazenskih sankcij - prošnja za pogojni odpust - odpadel pravni interes - izpodbojna tožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bila predlagateljica še pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije (v zvezi z izpodbijanjem odločbe o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust) predčasno odpuščena s prestajanja kazni zapora, svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspela, ne more (več) izboljšati, saj je vložila izpodbojno tožbo (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS00014930
ZDen člen 26, 72. ZDen-B člen 24, 26. ZIKS člen 145, 145b, 145b/4, 145c.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - povojni procesi - pasivna legitimacija občine - zavezanec za plačilo odškodnine - sklepčnost tožbe - odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - pravočasnost tožbe
Odškodninskih zahtevkov zaradi zmanjšanja vrednosti premoženja po zaplembi ni bilo treba podati hkrati z vrnitvenimi zahtevki, ampak je bila (ne glede na to, ali so bili postopki že zaključeni ali ne) možnost njihove uveljavitve omejena le z objektivnim rokom, ki je začel teči po uveljavitvi novele ZDen-B.
Odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen je akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi. Gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) takšne odškodnine je tako lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine.