udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - dovoljenost revizije stranskega intervenienta - rok za vložitev - garantirana cena - obresti na predplačila - izpodbojne pogodbe - razveljavitev pogodbe
Stranski intervenient ima pravico podati predloge in opraviti vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, kateri se je pridružil. Ni torej pomembno, da je sam prejel sodbo sodišča druge stopnje kasneje kot tožena stranka.
Garantiranje cene ni mogoče povezovati s 26. členom Zakona o blagovnem prometu tako, kot to želi tožena stranka. V obligacijskih razmerjih velja načelo sočasne izpolnitve po 112. členu zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).
revizija - dovoljenost revizije - rok za vložitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti
V reviziji očitane bistvene kršitve določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. čl. ZPP pa drugostopno sodišče ni zagrešilo. V svoji (sicer res kratki) obrazložitvi je namreč jasno navedlo, da v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, njegovo dokazno oceno in pravne zaključke. To pa pomeni, da je v celoti pritrdilo obširnim, logičnim in jasnim razlogom , ki jih je v obrazložitvi svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje. Preizkus izpodbijane drugostopne sodbe je zato mogoč.
STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02420
ZNP člen 123. ZIP člen 149, 185, 240. ZSR člen 16, 17.
pridobitev stanovanjske pravice ob razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja s prodajo stvari - izvršba na nepremičnine - stanovanjska pravica - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - razdelitev stvari - delitev s prodajo
Prejšnja zakonca, ki sta med trajanjem zakonske zveze pridobila stanovanje kot skupno premoženje, sta imela dve možnosti. Lahko sta se dogovorila, kateri med njima bo ostal v stanovanju (po ZSR) in od drugega (praviloma) odkupil njegov delež, lahko pa sta se dogovorila, da bosta skupno stanovanje prodala tretji osebi in si kupnino razdelila (po ZNP).
Če sta se zakonca strinjala s civilno delitvijo stanovanja, nobeden od njiju pa pred tem ni pridobil pravice do uporabe stanovanja, tistega, ki je ostal v stanovanju, ni mogoče obravnavati kot dolžnika po 149. in 185. členu ZIP.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pravočasnost pritožbe
Z revizijo se izpodbija sklep, s katerim je pritožbeno sodišče zavrglo vloženo pritožbo. Zato je revizija dovoljena (3. odst. 400.čl. ZPP). Je pa tudi utemeljena. Iz podatkov spisa (dohodnega zaznamka, ki ga je odtisnila sodna oseba na pritožbi, ki jo je vložila tožena stranka in pritožbi priložene ovojnice, v kateri je bila pritožba tožene stranke s priporočeno pošiljko oddana na pošto) namreč izhaja, da je tožena stranka pritožbo vložila priporočeno na pošto dne 31.7.1995 in ne šele dne 31.8.1995, kot je, v nasprotju s podatki , ki so bili v spisu, ugotovilo pritožbeno sodišče. Odločitev pritožbenega sodišča o nepravočasnosti pritožbe, ki temelji na protispisni ugotovitvi, da je bila pritožba vložena šele 31.8.1995, zato ni pravilna, revizija tožene stranke pa je utemeljena.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - kršitve kazenskega zakona - dejansko stanje
Nepravilna uporaba kazenskega zakona - in s tem kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP - je podana le, če sodišče dejanje opisano v izreku sodbe pravno napačno oceni. Pri kršitvi kazenskega zakona glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja se torej predpostavlja, da je bilo v pravnomočni sodbi dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zato zagovornikova trditev, da obsojenec ni bil storilec kaznivega dejanja velike tatvine temveč kvečjemu pomagač oziroma prikrivalec, ne pomeni uveljavljanje kršitve kazenskega zakona, temveč izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Davčnemu zavezancu ni mogoče priznati posebne davčne olajšave za otroke, ki bi jih sicer po določbi 2. alinee 1. odstavka 9. člena bilo mogoče šteti za vzdrževane družinske člane, za katere se prizna posebna davčna olajšava, če otroci z zavezancem ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
ukrepi urbanističnega inšpektorja - odločba - izrek - izvršba po drugih osebah
Prepovedi iz 76.c člena ZUN so obvezna sestavina odločbe, zato morajo biti v izreku odločbe konkretno navedene.
"Način izvršbe" določen v 5. odstavku 76. člena ZUN ne vključuje tudi določitve datuma, saj mora za izvršilno dejanje po tretji osebi, pred prisilno izvršbo naložene obveznosti po tretji osebi, upravni organ preveriti, ali je odločba postala izvršljiva in da naložena obveznost ni bila izpolnjena.
Če je tožnik v enotni carinski listini v polju 50 vpisal sebe kot glavnega carinskega zavezanca, je torej carinski zavezanec iz tega naslova, ker je prevzel rizik za plačilo carine in drugih uvoznih dajatev, če tuj prevoznik blaga v tranzitu ne bi prijavil izhodni carinarnici in bi se zato štelo, da je bilo blago dano v prost promet.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita dodelitev stanovanja - vojaško stanovanje
Ker je z uveljavitvijo temeljne ustavne listine (Uradni list RS št.1/91) Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo RS in ustavo SFRJ prenešene na organe SFRJ, prevzem izvrševanja teh pravic in dolžnosti pa je uredil ustavni zakon za izvedbo te listine, organi SFRJ po 25.6.1991 niso mogli več pravno veljavno razpolagati s premoženjem v Republiki Sloveniji in zato tudi Garnizijska komanda Maribor s svojo odločbo 9.9.1991 ni mogla pravno veljavno dodeliti tožencu spornega stanovanja. Ker je bila ta odločba nezakonita, toženec na njeni podlagi ni mogel pridobiti veljavnega pravnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice v spornem stanovanju. Zaključek nižjih sodišč, da toženec zaseda sporno stanovanje nezakonito, je zato pravno pravilen. Sodišči prve in druge stopnje pa sta nadalje tudi pravilno zaključili, da toženec zaradi nezakonite preselitve v sporno stanovanje ni mogel izgubiti stanovanjske pravice, ki jo je imel pred tem na garsonjeri. Glede na take ugotovitve in zaključke sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora sporno stanovanje izprazniti v 15 dneh po tem, ko mu bo tožnica dala na razpolago njegovo prejšnjo garsonjero ali pa njej enakovredno stanovanje.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnik s tožbo, vloženo 17.4.1993 z opr. št. P 82/93 tožil iste tožence kot v predmetni pravdi, sproženi 19.11.1993, da je v obeh tožbah postavil povsem enak tožbeni predlog oz. zahtevek, da je uveljavljal enako podlago (v prvi pravdi razloge za ugotovitev zakonite in pogodbeno dogovorjene predkupne pravice, v drugi pravdi pa le razloge za ugotovitev pogodbene predkupne pravice) in da ob sprožitvi druge pravde (19.11.1993), prva pravda še ni bila rešena (ker je sodišče druge stopnje o pritožbi tožnika zoper zavrnilno sodbo iz prve pravde odločilo šele 5.5.1994). Na podlagi takega stanja sta sodišči prve in druge stopnje procesnopravno pravilno zaključili, da je ob sprožitvi predmetne to je druge pravde prva pravda še visela. Litispendenca pa je procesna predpostavka, ki jo mora sodišče uradoma upoštevati. V tretjem odstavku 194.člena ZPP je namreč določeno, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami in če se pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku.
Če je investitor v upravnem postopku omenjal služnost poti tožeče stranke čez njegovo zemljišče, bo morala tožena stranka razčistiti dejansko stanje v zvezi s to služnostjo in polnim razpolaganjem investitorja na tem zemljišču, na katerem mu je prvostopni organ dovolil postavitev ograje, ker ta služnost, tudi če ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko obremenjuje tudi novega lastnika nepremičnine.
Upravni organ ni prizadel pravice zavezanca s tem, ko je pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1994 uporabil vrednost točke, določene za leto 1993 (sklep mestne skupščine), saj je po zakonu o stavbnih zemljiščih nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča trajna obvezna dajatev.
Za nično po 3. točki 267. člena ZUP se lahko izreče le odločba, katere izrek izrecno nasprotuje pravnemu redu in te nepravilnosti ni mogoče odpraviti v upravnem ali sodnem postopku. Odločba, ki dovoljuje karanteno, ki je že po naravi stvari začasno dejanje, ne pomeni take izvršitve odloka, ki je območje, kjer naj bi se karantena izvajala, razglasil za naravni rezervat, v katerem je prepovedano naseljevanje tujih živalskih vrst.
Program politične stranke ne sme biti protiustaven, temveč mora biti v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
ZD člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 189.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Zakon sodišča ne pooblašča, da bi poseglo v takšno pogodbeno razmerje, ki je nastalo na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v pravdi, ki jo sproži preživljanec zato, ker preživljalec ne izpolnjuje obveznosti (tretji odstavek 120. člena ZD) ali ker je njuno razmerje tako omajano, da postane skupno življenje neznosno (drugi odstavek tega člena). Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ali ga zavrne. Lahko pa uredi sodišče razmerje med preživljalcem in preživljancem drugače, vendarle le ob pogoju, da so se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako spremenile, da postane njena izpolnitev znatno otežena (prvi odstavek 121. člena ZD). Vendar tožena stranka spremenjenih razmer sploh ni zatrjevala in tudi ni postavila takšnega zahtevka z nasprotno tožbo (189.člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodna praksa je zavzela stališče, da se sprememba pogodbe zaradi spremenjenih razmer uveljavlja s tožbo, kar pomeni, da mora preživljalec v pravdi, ki jo začne preživljanec zaradi razveze pogodbe, postaviti tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in ni dovolj, da postavi samo ugovor ali, kot v obravnavanem primeru, le izrazi željo za spremembo.
ZDoh člen 107, 107/1.ZUP člen 9, 9/2, 9/3, 209, 209/2, 209/3.
dohodnina - odpis davčnega dolga - obrazložitev odločbe
Akt, s katerim je tožena stranka odločila o tožnikovem zahtevku za odpis davčnega dolga, je po svoji vsebini odločba, ne glede na to, da ga je tožena stranka izdala v obliki sklepa. V upravnem postopku izdana odločba, s katero ni bilo ugodeno strankinemu zahtevku, pa mora biti obrazložena. Za odpis davčnega dolga so odločujoče socialne razmere zavezanca in število družinskih članov, za katere je zavezanec dolžan skrbeti (1. odstavek 107. člena ZDoh).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - najpotrebnejši prostori
Pojem stanovanja je določal prvi odstavek 4.člena zakona o stanovanjskih razmerjih (naprej ZSR), pojem najpotrebnejših prostorov pa je opredelil v drugi odstavek 7.člena ZSR. Po izrecni določbi tretjega odstavka 7.člena ZSR pa na najpotrebnejših prostorih ni mogoče pridobiti stanovanjske pravice, medtem ko uporabniki takih prostorov uživajo varstvo, kot ga imajo imetniki stanovanjske pravice. Varstvo pomeni stanovanjsko zaščito, ki je lahko takšna, kot je to varstvo imetnikov stanovanjske pravice po določbah ZSR. Stanovanjski zakon je dal pravico do odkupa stanovanj po prvem odstavku 117.člena le tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki so ta položaj imeli po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih. Če je stanovanjski zakon dal določenim kategorijam stanovalcev kakšne pravice, pa je to v stanovanjskem zakonu izrecno predpisal (npr.v tretjem odstavku 129.člena, v 149.členu itd).
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi ugotovitve, da je tožnik dobil sporne prostore kot najpotrebnejše prostore in iz tega izvirajočega zaključka, da je bil njegov položaj dejansko izenačen s pravicami imetnika stanovanjske pravice, presodili, da je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen. Taka odločitev je po oceni revizijskega sodišča pravno zmotna.