ZPD člen 24, 24/1-7, 45, 45/2.ZUP člen 209, 209/2.
prometni davek - obrazložitev odločbe
Drugi odstavek 45. člena ZPD za primer, da davčni zavezanec predpisanih knjig ni vodil ali ni vodil redno, določa, da se prometni davek obračuna na podlagi razpoložljivih podatkov ali po načelu primerjanja z drugim zavezancem. Če obrazložitev izpodbijane odločbe ne navaja, kako je bila uporabljena ena ali druga metoda ali kombinacija obeh za ugotovitev davčne osnove za davek od prometa storitev, navaja pa le, da je to razloženo v zapisniku davčnega organa o pregledu poslovanja, zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Zapisnik o pregledu ne more nadomestiti obrazložitve odločbe, kar zaradi pomanjkljivosti obrazložitve odločbe pomeni kršitev pravil postopka (2. odstavek 209. člena ZUP).
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Ugotavljanje dejanskega stanja za uporabo 3. odstavka 40. člena ZDRS za zavrnitev pridobitve državljanstva RS pride v poštev, če prosilec sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva RS po 1. odst. 10. člena ZDRS. Po 1. odstavku 40. člena ZDRS pridobi državljan druge republike nekdanje SFRJ, če je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti RS dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v RS in tukaj tudi dejansko živi, državljanstvo RS, če je v šestih mesecih od uveljavitve ZDRS vložil vlogo pri pristojnem organu. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, državljanstva na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti. Odsotnost, ki pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja, takšna odsotnost pa je tudi zapustitev Slovenije z JA, ne more šteti za dejansko bivanje v Sloveniji, ki bi moralo obstajati vsaj od plebiscita dalje.
Ni pogojev za uvedbo upravnega postopka (125. člen ZUP, 2. odst.), če vlagatelj zahteve po materialnem zakonu ni upravičen za vlaganje zahteve (ni aktivno legitimiran - 49. člen ZUP). V postopkih denacionalizacije so kot upravičenci za vlaganje zahtev opredeljene osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih in načinih, določenih v 3., 4. in 5. členu ZDen in če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - postopek o pridržanju - nadaljevanje zdravljenja - odpust
V postopku za podaljšanje pridržanja se primerno uporabljajo določbe postopka o pridržanju (81. člen ZNP). To pomeni, da mora sodišče v takem postopku ponovno presoditi vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nadaljnjem pridržanju. Tako mora ponovno obiskati pridržano osebo (74. člen), zaslišati zdravnike in druge osebe (prvi odstavek 75. člena) ter odrediti, da pridržano osebo pregleda izvedenec (drugi odstavek 75. člena). V tem primeru je sodišče postopalo zgolj na podlagi določb drugega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo zdravnika specialista, psihiatra iz druge zdravstvene organizacije). Ker ni postopalo tudi po določbah 74. člena in prvega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo pridržano osebo ter lečeče zdravnike in svojce pridržanca), ni moglo pravilno uporabiti materialnega prava, saj za njegovo uporabo ni ugotovilo vseh potrebnih odločilnih okolnosti, od katerih je odvisna odločitev o tem, ali naj se pridržana oseba še naprej pridrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji ali ne.
Zavezanci za plačilo davka iz dejavnosti, ki se jim po lastni izbiri v smislu 52. in 53. člena ZDoh davčna osnova (dobiček) ne ugotavlja po dejanskih odhodkih na način, kot je določeno v 39. členu ZDoh, pač pa po odbitku normiranih stroškov od dejanskih prihodkov, niso opravičeni poleg že z zakonom priznanih normiranih stroškov odbijati nadaljnje morebitne dejanske stroške.
Tudi odločba Izvršnega sveta skupščine občine o razrešitvi višjega upravnega delavca po 2. odstavku 23. člena zakona o delavcih v državnih organih mora v obrazložitvi navajati dokaze za dejstva, iz katerih tožena stranka ocenjuje, da tožnik po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dolžnosti višjega upravnega delavca.
ZPolS člen 32, 32/1, 32/2, 18, 18/1.ZUP člen 142, 143, 143/2.
izbris iz registra
Odločba o izbrisu iz registra strank je konstitutiven akt in ne le ugotovitev dejstva (deklaratoren akt). Po poteku 6-mesečnega roka iz 2. odst. 32. člena ZPolS upravni organ začne postopek za izbris iz registra po določbah ZUP, če stranka ni uskladila svojih aktov z določbami ZPolS.
V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva. Ko pa se na nova dejstva sklicuje, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala.
Pri sojenju na prvi stopnji pa so lahko upoštevana le tista dejstva, ki so jih stranke navajale do končane glavne obravnave (prvi odstavek 304. člena ZPP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - delna odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - revizija - dovoljenost revizije zoper sklep o pravdnih stroških
Nesreča se je zgodila ponoči in sicer v času, ko je bila v Portorožu "Portoroška noč"; promet je bil izredno gost v obe smeri, tožnica je prečkala cestišče, ki je bilo neosvetljeno, izven prehoda za pešce in med vozili. Navedena dejanska podlaga zahteva presojo, da bi tožnica ob potrebni skrbnosti morala videti drugega toženca in v skladu s tem tudi ravnati. Ker tako ni ravnala, je za nastanek prometne nesreče (škode) soodgovorna vsaj v višini 20%.
Po 400. členu ZPP je revizija dovoljena le zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Sklep o stroških ni takšna odločitev. Zato sme revizijsko sodišče odločati o stroških le v okviru pooblastil iz 166. člena ZPP.
SZ člen 117, 117/1, 123. ZSR člen 16, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/5, 19, 19/3, 20, 50, 50/3, 50/4.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - nezakonita vselitev
Uporabnik, ki je ob pogojih iz 19. člena ZSR ostal v stanovanju, stanodajalec pa v dveh letih ni zahteval njegove izselitve, sodi med upravičence za odkup stanovanja iz 117. člena SZ. Pogoj za to ni postopek po 20. členu ZSR.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Ni točna revizijska trditev, da sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini. O višini izplačane odškodnine je tožeča stranka predložila sodišču listinsko dokumentacijo, na zahtevo tožene stranke pa je tožbeni zahtevek po višini tudi specificirala. Po specifikaciji tožena stranka ugovorov proti višini škode vse do vložitve pritožbe ni imela, izvedbo dokaza z izvedencem pa je prvič predlagala šele v revizijskem postopku. Na pritožbene trditve, ki so se nanašale na višino tožeči stranki prisojenega zneska, je pritožbeno sodišče odgovorilo (2. odstavek na 3. strani razlogov drugostopne sodbe), izvedbe novih dokazov ( v obravnavanem primeru izvedbo dokaza z izvedencem ), pa v revizijskem postopku ni mogoče predlagati (3. odst. 385. čl. ZPP).
STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02420
ZNP člen 123. ZIP člen 149, 185, 240. ZSR člen 16, 17.
pridobitev stanovanjske pravice ob razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja s prodajo stvari - izvršba na nepremičnine - stanovanjska pravica - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - razdelitev stvari - delitev s prodajo
Prejšnja zakonca, ki sta med trajanjem zakonske zveze pridobila stanovanje kot skupno premoženje, sta imela dve možnosti. Lahko sta se dogovorila, kateri med njima bo ostal v stanovanju (po ZSR) in od drugega (praviloma) odkupil njegov delež, lahko pa sta se dogovorila, da bosta skupno stanovanje prodala tretji osebi in si kupnino razdelila (po ZNP).
Če sta se zakonca strinjala s civilno delitvijo stanovanja, nobeden od njiju pa pred tem ni pridobil pravice do uporabe stanovanja, tistega, ki je ostal v stanovanju, ni mogoče obravnavati kot dolžnika po 149. in 185. členu ZIP.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pravočasnost pritožbe
Z revizijo se izpodbija sklep, s katerim je pritožbeno sodišče zavrglo vloženo pritožbo. Zato je revizija dovoljena (3. odst. 400.čl. ZPP). Je pa tudi utemeljena. Iz podatkov spisa (dohodnega zaznamka, ki ga je odtisnila sodna oseba na pritožbi, ki jo je vložila tožena stranka in pritožbi priložene ovojnice, v kateri je bila pritožba tožene stranke s priporočeno pošiljko oddana na pošto) namreč izhaja, da je tožena stranka pritožbo vložila priporočeno na pošto dne 31.7.1995 in ne šele dne 31.8.1995, kot je, v nasprotju s podatki , ki so bili v spisu, ugotovilo pritožbeno sodišče. Odločitev pritožbenega sodišča o nepravočasnosti pritožbe, ki temelji na protispisni ugotovitvi, da je bila pritožba vložena šele 31.8.1995, zato ni pravilna, revizija tožene stranke pa je utemeljena.
udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - dovoljenost revizije stranskega intervenienta - rok za vložitev - garantirana cena - obresti na predplačila - izpodbojne pogodbe - razveljavitev pogodbe
Stranski intervenient ima pravico podati predloge in opraviti vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, kateri se je pridružil. Ni torej pomembno, da je sam prejel sodbo sodišča druge stopnje kasneje kot tožena stranka.
Garantiranje cene ni mogoče povezovati s 26. členom Zakona o blagovnem prometu tako, kot to želi tožena stranka. V obligacijskih razmerjih velja načelo sočasne izpolnitve po 112. členu zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).
revizija - dovoljenost revizije - rok za vložitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti
V reviziji očitane bistvene kršitve določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. čl. ZPP pa drugostopno sodišče ni zagrešilo. V svoji (sicer res kratki) obrazložitvi je namreč jasno navedlo, da v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, njegovo dokazno oceno in pravne zaključke. To pa pomeni, da je v celoti pritrdilo obširnim, logičnim in jasnim razlogom , ki jih je v obrazložitvi svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje. Preizkus izpodbijane drugostopne sodbe je zato mogoč.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kolo z motorjem - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Kolo z motorjem po 27. točki 10. člena ZTVCP res ni motorno vozilo. Vendar pa opredelitev motornega vozila po ZTVCP za uporabo 178. člena ZOR ni pravno odločilna. ZOR definicije motornega vozila sicer nima, vendar pa uvršča 178. člen v poglavje o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Stvari, ki jih poganja motor, so nevarne stvari. Delovanja motorja ni mogoče imeti v popolni oblasti. Med njegovim delovanjem lahko nastane škoda tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja. Ker so torej vozila na motorni pogon, kamor sodi tudi kolo z motorjem, nevarne stvari, je treba 178. člen ZOR uporabiti tudi za kolo z motorjem, če je udeleženo v prometni nesreči (nesreči premikajočih se motornih vozil). Vožnja v okviru predpisane hitrosti sama po sebi še ne pomeni, da voznik za škodo ni odgovoren. Tožnik je vozil tako, da po zagledanju ovire ni bil sposoben reagirati drugače, kot da se je v oviro na cesti zaletel. Zato dejstvo, da je vozil v okviru dovoljene hitrosti, samo po sebi še ne zadošča, da za škodni dogodek ne bi bil odgovoren. Sodišče prve stopnje se je zato pravilno sklicevalo tudi na že navedeni 45. člen ZTVCP.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 186, 186/2, 40, 40/2, 40/3. ZTLR člen 37.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - predhodno vprašanje - vsebina tožbe - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta pred začetkom glavne obravnave
V lastninski tožbi je sodišče upravičeno rešiti vprašanje lastninske pravice kot predhodno vprašanje že na podlagi ugovora. Tožnik lahko navede vrednost spornega predmeta kadarkoli do začetka obravnave glave stvari na glavni obravnavi in si tako zagotovi pravico do revizije.
pridobitev z naturalizacijo - nevarnost za javni red - nepopolna vloga
O pridobitvi državljanstva ni mogoče odločati na podlagi nejasne vloge, zato je organ dolžan stranko opozoriti in jo pozvati, da v določenem roku odpravi takšno pomanjkljivost vloge.
ZOR člen 163, 200, 200/1. KZ 1994 člen 169, 169/3.
denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - privolitev oškodovanca - razžalitev v tisku
Zakon o obligacijskih razmerjih ne opredeljuje v prvem odstavku 200. člena nadrobneje razžalitve dobrega imena in časti kot vzroka duševnih bolečin, prav tako pa tudi ne vseh možnih ugovorov, ki jih ima toženec v odškodninski pravdi zaradi duševnih bolečin zaradi omenjene razžalitve. Gotovo pa se lahko sklicuje na to, da obstajajo razlogi, ki izključujejo protipravnost, pa naj so ti v ZOR posebej navedeni (na primer pristanek oškodovanca - tožnika na objavo slike, pisma ipd. - 163. člen ZOR) ali pa so navedeni v kakšnih drugih predpisih, po katerih je izključena protipravnost (ravnanje po uradni dolžnosti), ali pa gre za posebej predvidene razloge, ki izključujejo protipravnost. Vse to se lahko upošteva, seveda ob pogoju, če pri tem ni bilo žaljivega, zaničevalnega namena. Tako je izključena protipravnost dejanja, ki sicer lahko pomeni razžalitev, če je storjeno v resni kritiki, pri opravljanju kakšne družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi (primerjaj tretji odstavek 106. člena kazenskega zakona SRS oziroma tretji odstavek 169. člena zdaj veljavnega kazenskega zakonika RS).
ZPSPP člen 12, 23, 27. ZPP-77 člen 373, 373/3, 373/4.
predmet in nastanek najemnega razmerja - prenehanje najemnega razmerja - sporazumno prenehanje - odpoved najemne pogodbe - prenehanje pogodbe za določen čas - konkludentna ravnanja - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe
Vprašanje, ali je neko ravnanje mogoče šteti kot konkludentno pravnoposlovno ravnanje, ali ne, je delno pravno, delno pa dejansko vprašanje. Dejstvo, da je tožnik brez pripomb prevzel ključe izpraznjenega poslovnega prostora, je sodišče druge stopnje v povezavi z "odpovedjo" najemnega razmerja s strani tožene stranke, ki ga je tožnik prejel 31.3.1992, z njim pa bil nesporno seznanjen po telefonu še pred prevzemom ključev, drugače ovrednotilo kot sodišče prve stopnje. To je na podlagi 3. in 4. točke 373. člena ZPP smelo storiti.
Za sporazumno prenehanje najemnega razmerja pa posebna obličnost ni predpisana (23. člen ZPSPP). Sodišče druge stopnje zato ni kršilo materialnega prava (tudi zakona o obligacijskih razmerjih ne), ko je presojalo, ali je najemno razmerje lahko prenehalo s konkludentnimi ravnanji pravdnih (pogodbenih) strank.
Če bi tožnik želel uveljaviti domnevo iz 27. člena ZPSPP, bi tudi po mnenju revizijskega sodišča moral ukrepati takoj oziroma najpozneje potem, ko je sprejel ključe od nasprotne stranke. Ukrepati tako, da bi se skliceval na 27. člen ZPSPP in od tožene stranke zahteval plačilo najemnine za vtoževano obdobje.