ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152, 152/1-1, 153, 153/1, 153/1-3. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - vpis v sodni register
Za določitev statusa zavarovanca za plačilo prispevkov je relevanten položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.
ZPSV člen 4,6. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - zavarovalna podlaga - prejemnik denarne socialne pomoči - pravnomočna upravna odločba
Predmet tega upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, izdanih na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a o ugotovljeni lastnosti zavarovanca in zavarovalni podlagi. Tožnik ne more biti uspešen z ugovori, ki se nanašajo na zavarovalno podlago po določbah ZPIZ-1. Vendar pa po presoji sodišča ob navedenem ni mogoče spregledati navedbe tožnika, da je bil v obravnavanem obdobju na podlagi odločb Centra za socialno delo prejemnik denarne socialne pomoči, in, kot izhaja iz tožbi priložene vloge z dne 20. 11. 2013, s katero je odgovoril na poziv davčnega organa k predložitvi obračuna prispevkov za leto 2012 upravičen tudi do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Davčni organ se v izpodbijanih odločbah o zatrjevanem o obstoju z upravnimi odločbami priznane (druge) podlage za zdravstveno zavarovanje ne izreče niti v dejanskem niti v pravnem pogledu.
Glede na pravnomočno sodbo, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je njegov delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo ter mu priznati delovno dobo za čas prenehanja delovnega razmerja in ga za ta čas neprekinjeno prijaviti v obvezno zavarovanje je upravni organ imel podlago za to, da je na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo odpravil. Posledično je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD tudi imel podlago, da od delodajalca - sedaj tožeče stranke zahteva vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanih zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu.
ZPSV člen 4, 6. ZSDP-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/1-2. ZPIZ-1 člen 152, 152/1, 152/1-1, 153, 153/1, 153/1-3, 208, 208/4, 209. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi. Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, tako ne more biti zavarovan kot poslovodna oseba, temveč se zavaruje kot samozaposlena oseba po zavarovalni podlagi 040.
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, predpisi, na katere se sklicujeta davčna organa v svojih odločbah, vežejo na njegov pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali prihodkov družbe. Lastnost zavarovanca ima torej tudi družbenik – poslovodna oseba, ki ni ustvaril dobička.
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz tožbe in pred tem pritožbe jasno izhaja, da se tožnik ne strinja z vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje, in s tem posredno z izvršilnimi naslovi – odločbami o odmeri prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
postopki zaradi insolventnosti - prednostne terjatve - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljeni seznam terjatev - prispevki za socialno varnost - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba
V postopku (poenostavljene) prisilne poravnave so nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka, navadne terjatve, za katere skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
ZDavP-2 člen 102, 102/1, 102/4, 110. ZPIZ-2 člen 159, 159/3. ZUJF člen 10, 203. ZUP člen 65, 65/4, 129, 129/1, 129/1-4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 43.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za zaposlovanje - prispevki za starševsko varstvo - odlog plačila - obročno plačilo
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 102. člen tega zakona, ki se uporablja pri odločanju o odlogu oziroma obročnem plačevanju davčnega dolga, v primeru, ko gre za davčnega zavezanca, ki je pravna oseba, ne uporablja za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu ni, temveč jo je treba iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na odpis oziroma obročno plačilo navedenih prispevkov za leto 2014, utemeljeno zavrgel.
Tožeči stranki kot pravni osebi ni mogoče odobriti odloga ali obročnega plačevanja davka za akontacijo dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZdavP-2.
Prav tako ni podlage za ugoditev vlogi v delu, ki se nanaša na plačilo prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo, saj je že glede na višino tega (preostalega) dolga, ki znaša 70,41 EUR, davčni organ pravilno presodil, da grožnja hujše gospodarske škode, ki bi lahko nastala tožeči stranki iz tega naslova, ni izkazana ter da zato pogoji za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnega dolga iz prvega odstavka 102. člena ZDavP-2 niso podani.
ZPSV člen 4, 6. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - prispevek za zdravstveno zavarovanje - prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni - lastnik zasebne družbe
Iz podatkov, ki jih davčnemu organu posreduje ZZZS, izhaja, da je imel tožnik v obdobju, za katerega so mu z izpodbijanimi odločbami odmerjeni prispevki, status zavarovanca kot lastnik zasebnega podjetja. Glede na zakonsko ureditev zavarovalne podlage je za odločitev odločilen vpis tožnika v poslovni register Republike Slovenije kot lastnika zasebne družbe. Tožnik sicer ugovarja, da je bil v navedenem obdobju v delovnem razmerju, vendar iz listin oziroma dokazil, ki jih je predložil v postopku pred izdajo izpodbijanih odločb, ne izhaja, da bi imel v tem obdobju status zavarovanca iz naslova delovnega razmerja.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6. ZDavP-2 člen 352. ZUP člen 147.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - premoženjski in dohodkovni položaj družbe - socialni položaj zavezanca
Glede na zakonsko ureditev je za določitev zavarovanca in zavezanca relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. Ugotovitev, da je zavarovalna podlaga (lastnost zavarovanca), ki ji ugovarja tožnik, ugotovljena s pravnomočno odločbo ZPIZ Slovenije, je skladna s podatki upravnih spisov. Gre za odločitev v pristojnosti drugega organa, na katero je davčni organ vezan, in je ni mogoče z uspehom izpodbijati v davčnem postopku ter posledično tudi ne v upravnem sporu.
Premoženjski in dohodkovni položaj družbe za odločitev o obveznosti tožnika kot fizične osebe ni relevanten. V postopku odmere tudi ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika, da poravna obveznosti, ki se nalagajo v plačilo.
prispevki za socialno varnost - delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - upravičenci do delne oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samozaposleni - prvi vpis v register po 1. 7. 2013
Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob prvem vpisu v register, ki je bila uvedena z uveljavitvijo ZPIZ-2, se prizna samo samozaposlenim, ki so prvi vpis v register opravili po 1. juliju 2013.
prispevki za socialno varnost - izbris družbe iz sodnega registra - neizplačane plače
Dejanske okoliščine, pomembne za odločitev, med strankama niso sporne. Tako ni spora o tem, da so se v časovnih obdobjih, na katere se nanaša vloga tožeče stranke, prispevki obračunavali in plačevali z ozirom na izplačane plače v ustrezni višini. Prav tako ni spora o tem, da družba A. d.o.o. ne obstaja več ter da je bila izbrisana iz sodnega registra. To pa, ob upoštevanju določb ZPSV in ZDavP-2, po katerih se prispevki lahko obračunajo le od dejansko izplačanih plač, pomeni, da obveznost družbe iz naslova premalo obračunanih in plačanih prispevkov ni nastala in da s tem tudi ni nastala obveznost tožnice iz naslova jamstva za obveznosti družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, in ki bi se ji sicer lahko naložila z odločbo. Ker je družba prenehala, pa tudi ni več mogoče izplačilo plač oziroma razlike v plačah (do višine predpisanih zavarovalnih osnov) za nazaj in s tem tudi ne obračun in plačilo prispevkov.
prispevki za socialno varnost - obnova postopka odmere prispevkov - obnovitveni razlog - predhodno vprašanje
Delovno in socialno sodišče je razsodilo, da ima tožnik za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007 ter od 10. 6. 2011 dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Tudi odmerne odločbe, izdane za obdobje od 1. 3. 2007 do 31. 12. 2007, izhajajo iz predpostavke, da je bil tožnik v tem obdobju zavezanec za plačilo prispevkov kot zavarovanec iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti. Predhodnega vprašanja, na katerem temeljijo odločbe davčnega organa, pristojni organ torej v bistvenih točkah ni drugače rešil. Sodišče tako podanega obnovitvenega razloga ni ugotovilo.
ZDavP-2 člen 46, 46/5, 93, 352, 407. ZPSV člen 14. ZUTD člen 54, 55.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - način plačila - obračun davčnih odtegljajev - vrstni red plačil
Zavezanci za prispevke za socialno varnost so tako zavarovanci kot delodajalci. ZDavP-2 v 352. členu določa, da tako prispevke, za katere je zavezanec zavarovanec, kot tudi prispevke, za katere je zavezanec delodajalec, izračuna, odtegne in plača plačnik davka ter da se v obeh primerih izračun prispevkov opravi v obračunu davčnih odtegljajev. Ta obračun predstavlja zbir obveznosti za zaposlene delavce, zato se v primeru, ko plačani znesek ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, obveznosti poravnajo po vrstnem redu, kot to določa 93. člen ZDavP-2. Podlaga za plačilo prispevkov so torej zbirni podatki iz obračuna, medtem ko se individualni podatki po posameznem davčnem zavezancu zgolj izkazujejo ter se s tem omogoča vpogled v podatke o obračunanih in dejansko plačanih prispevkih. Niso pa individualni podatki podlaga za odtegljaj oziroma za izvršeno plačilo. Tožnik zato s sklicevanjem na ločeno izkazovanje podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev po posameznih davčnih zavezancih, ki naj bi mu dalo možnost, da individualno, ločeno od ostalih zaposlenih, poravna zgolj svoje obveznosti iz naslova prispevkov, ne more biti uspešen. Način plačila obveznosti iz naslova prispevkov je predpisan in ga je treba upoštevati v vsakem primeru, tudi takrat, kadar obveznost namesto plačnika davka poravna davčni zavezanec oziroma oseba, ki ni zavezanec za davek. Pri tem sodišče dodaja, da takšen način obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost ni sam sebi namen, saj se le na ta način zagotavlja, da se obvezni prispevki plačujejo enako za vse zavarovance in ne le za nekatere od njih po prosti izbiri plačnika.
ZPIZ-1 člen 3, 15, 15/1, 19. ZMEPIZ člen 45, 45-3, 48.
prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - lastniki zasebnih družb in zavodov - zavarovanje na podlagi delovnega razmerja v tujini - izvzem iz obveznega zavarovanja
V zadevi je sporno, ali obstaja pravna podlaga za obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji ob dejstvu, da je bil tožnik v istem obdobju že zavarovan na podlagi delovnega razmerja v Republiki Srbiji. Zakonska ureditev je logična izpeljava temeljnega načela obveznega zavarovanja iz 3. člena ZPIZ-1 ter izvzem iz obveznega zavarovanja omogoča le pod pogoji in na način, določen v tem zakonu. V zvezi s tem 19. člen ZPIZ-1 določa, da lahko oseba, ki je vključena v obvezno zavarovanje v tujini, pri ministrstvu, pristojnem za delo, predlaga izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo. Tožnik te zakonske možnosti niti pred niti med upravnim postopkom ni izkoristil.
prispevki za socialno varnost - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izvzem iz obveznega zavarovanja - pravna podlaga za izvzem - obstoj istovrstnega zavarovanja
Izvzem iz obveznega zavarovanja je mogoč le pod pogoji in na način, določen v 19. členu ZPIZ-1.
Vloge, ki jo je tožnik glede na svoje trditve dne 9. 12. 2012 vložil na Pokojninski zavod, ni mogoče tolmačiti kot začetka postopka iz 19. člena ZPIZ-1. Tožnik tudi po lastnih navedbah sporne vloge ni vložil pri Ministrstvu za delo v razmerju z odmero spornih prispevkov za leto 2012. Te zakonske možnosti tako tožnik niti pred niti med uradno izvedenim upravnim postopkom ni izkoristil, kljub temu, da je plačeval prispevke za socialno varnost v Republiki Srbiji. V omenjenem času torej s strani tožnika ni bilo nobene iniciative za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi obstoja istovrstnega zavarovalnega razmerja pri srbskem nosilcu zavarovanja.
ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - družbenik zasebne družbe - dohodkovni položaj zavezanca
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. V postopku odmere ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Navedena sposobnost se upošteva v postopku davčne izvršbe.
ZDavP-2 člen 352. ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - vpis v sodni register
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.
ZPSV člen 17. ZMEPIZ člen 43. ZDR–1 člen 4, 9, 9/1. ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 33. ZDavP-2 člen 68.
prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - poslovodenje družb - matična evidenca - poprava podatkov v matični evidenci
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, za iste fizične osebe. Dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, je tako onemogočena. Zato tako razmerje ne more biti pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR-1. V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodenja družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevano takšno pravno razmerje, ko poslovodja posebej ni obvezno zavarovan na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega iz naslova opravljanja te funkcije takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodka najmanj v znesku minimalne plače. Oba pogoja skupaj s statusom poslovodenja predstavljata pravno podlago za nastanek obveznega zavarovanja. Ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register do njenega izbrisa.