Ta status je veljal že na podlagi samega zakona (ex lege), zato so na dan uveljavitve ZDOsk vse osebe, ki so izpolnjevale pogoj iz 51. člena ZDOsk, pridobile tudi lastnost zavarovane osebe po tem zakonu. Ta lastnost pa v nobeni določbi ZDOsk ni pogojevana s plačilom prispevka za DO. ZDOsk je veljal od 18. 12. 2021 do 2. 8. 2023, uporabljal pa se je od 18. 1. 2022 do 2. 8. 2023. Dejstvo, da sistem zavarovanja v praksi ni zaživel, za vprašanje statusa zavarovane osebe po 51. členu ZDOsk ni relevantno, saj je ta status veljal ex lege, to je na podlagi samega zakona.
Toženka je v odgovoru na tožbo, po presoji sodišča, razumno pojasnila povezanost potreb po zdravstvenih storitvah z DO in da zagotovljena DO zmanjšuje potrebo starejših po določenih zdravstvenih storitvah, saj se le - te izvajajo v okviru DO oziroma je z DO za starejše ustrezno poskrbljeno. Zato sodišče ne sledi tožniku v zatrjevanju, da vezanost statusa zavarovane osebe za DO s statusom zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje ni smiselna.
Sporni prispevek je plačilo za protistoritev države in ni zgolj davek za kritje potreb države, kot to trdi tožnik. Prispevek za DO pa višino obremenitve dohodkov iz zaposlitve ne zvišuje v tolikšni meri, da bi sama višina, četudi je visoka, predstavljala poseg v pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave in po 1. členu Protokola h EKČP.
prispevki za socialno zavarovanje - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - zavezanec za plačilo prispevka - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - družbenik - obseg in vsebina davčnega nadzora
Odločba ZPIZ ni podlaga za vključitev tožnika v obvezno zdravstveno zavarovanje, niti v zavarovanje na podlagi 17. oziroma 18. člena ZZVZZ. Še manj to velja za dopis/pojasnilo ZZZS. Toženka ima načeloma sicer prav, da zavarovalno razmerje med zavarovancem in nosilcem obveznega socialnega zavarovanja nastane že na podlagi zakona, kljub temu pa morajo zavezanci sami vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje pri ZZZS, ki opravlja prijavno-odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja. Če zavezanec za prijavo prijave v obvezna socialna zavarovanja ne vloži ali če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami zakonov, ki urejajo posamezno obvezno socialno zavarovanje, lahko nosilec obveznega zavarovanja začne postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in o lastnosti zavarovanca odloči z odločbo.
ZČmIS člen 10, 11, 11/2, 27. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12, 12/2.
napoteni delavec - izdaja potrdila - pogoji za izdajo potrdila - dejansko opravljanje dejavnosti - pravica do izjave
Glede na jasno določbo tretje alineje tretjega odstavka 11. člena ZČmIS potrdilo A1 razveljavi ZZZS na podlagi obvestila IRSD, da je bilo v postopku iz 10. člena ZČmIS ugotovljeno, da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji. V primeru, da je razlog za razveljavitev potrdila A1 ugotovtiev, da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji, je treba torej to ugotoviti po postopku, opredeljenem v 10. členu ZČmIS.
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da toženec posebnega ugotovitvenega postopka ni vodil. To je glede na stališče toženca, da tega niti ni bil dolžan voditi, ker naj bi obvestilo RSVZ dokazovalo pogoje za izdajo odločbe sicer logično, ampak, kot že navedeno, ni pravilno. Tožniku je tako odvzeta možnost, da bi v postopku dokazal, da zahteva belgijskega organa ni bila utemeljena, da ni bila podprta z dokazi in da so bili izpolnjeni vsi pogoji za uporabo izjeme iz drugega odstavka 12. člena Uredbe št. 883/200431. Utemeljeno tožencu očita tudi, da je bilo kršeno tudi načelo zaslišanja stranke, saj tožniku ni omogočil, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
Toženec je tako že neposredno na podlagi Uredbe št. 883/2004 in Uredbe št. 987/2009 pristojen za odločanje o veljavnosti potrdil A1, ki jih je izdal in glede katerih je pristojni nosilec države članice napotitve izrazil dvom. Niti Uredba št. 883/2004 niti Uredba št. 987/2009 pa ne zavezujeta nosilca, ki je izdal potrdilo A1, da avtomatično sledi bodisi zahtevi bodisi prošnji nosilca druge države članice po preklicu potrdil A1.
ZZVZZ člen 15, 15-21, 20, 21. ZUPJS-C člen 30, 30/1.
prispevki za socialno varnost - obvezno zdravstveno zavarovanje - brezposelna oseba - obveznosti občine po zakonu - družinski člani
Če je osebi (vlagatelju ali njegovemu zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju) z odločbo centra za socialno delo priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in ni zavarovanec po drugih točkah prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, so izpolnjeni pogoji za zavarovanje na podlagi 21. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. S takšno razlago se tudi zasleduje temeljni cilj ZZVZZ, to je zagotoviti, da so vse osebe vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na eni od podlag, predvidenih v 15. členu navedenega zakona.
prispevki za socialno varnost - poslovodna oseba - zavarovalna podlaga - ugotovitev lastnosti zavarovanca - ugotovitvena odločba - rezident druge države - pravica do izjave
Tožnik s tožbo osporava temelj svoje obveznosti za naložene prispevke, in sicer trdi, da je zavarovan že drugod, v tujini, prav tako pa da izpodbija odločbo glede ugotovitve lastnosti zavarovanca. Že iz razloga, ker ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja toženki ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov za vsa druga zavarovanja, je treba tožbi ugoditi. Tako materialnopravni pogoji kot tudi postopek ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe so s področnimi zakoni namreč različno urejeni.
prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - sedež pravne osebe - delodajalec - spodbuda za zaposlovanje - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
Delodajalec mora za uspešno uveljavljanje povračila prispevkov delodajalca za socialno varnost izkazati, da ima na problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež ter da hkrati na tem območju njegovi delavci dejansko opravljajo dejavnost ter da se z zaposlitvijo takšnega nezaposlenega delavca na problemskem območju zmanjšuje nezaposlenost. Tožnik ni izkazal, da se bo z zaposlitvijo delavca A. A., ki ima stalno prebivališče v Domžalah, zmanjšala brezposelnost na problemskem območju (v konkretnem primeru je to Kočevje).
ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 67, 67/2. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZUJIK člen 82, 83, 87. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 2, 4, 8, 10.
samozaposleni v kulturi - vpis v razvid samozaposlenih v kulturi - zavrženje vloge - nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - stvarna nepristojnost upravnega sodišča
Toženka v obrazložitvi ni pojasnila, kateri predpis določa, da je v pozivu toženke zahtevani datum vpisa v razvid obvezna formalna sestavina vloge, kot je tožnikova. Sodišče ugotavlja, da toženka torej ni navedla podlage, po kateri mora biti v vlogi za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi naveden želeni datum vpisa v razvid oziroma po kateri mora vlagatelj upravnemu organu naknadno, tj. po vsebinski obravnavi njegove vloge, sporočiti želeni datum vpisa v razvid. Prav tako tudi ni obrazložila, zakaj ministrstvo datum želenega vpisa šteje za bistven podatek, brez katerega ne bi moglo izvesti vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi oziroma zakaj datuma vpisa ni enak dokončnosti odločbe.
V obravnavanem primeru je predmet spora pravica do plačila prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK in 8. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Ker gre v tej zadevi za pravico do socialnega prejemka, za priznanje katerega je odločilen (tudi) premoženjski cenzus, kot izhaja iz 85. člena ZUJIK ter iz sodne prakse Vrhovnega sodišča in tukajšnjega sodišča, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - odmerna odločba - podatki uradnih evidenc - odločba ZPIZ
Podatki uradnih evidenc so v skladu z določbami ZFU podlaga za ukrepanje davčnih organov v postopku nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov in je torej organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je odločil na podlagi posredovanih uradnih podatkov. Vložena tožba zoper odločbo ZPIZ o ugotovitvi zavarovalnega statusa oziroma sodni postopek, ki je tekel v tej zvezi, na odločitev davčnih organov nima oziroma ni imel neposrednega vpliva, saj se ni odrazil v podatkih evidenc oziroma v njihovi spremembi. Vplivala bi lahko šele drugačna odločitev sodišča od tiste, ki jo vsebuje odločba ZPIZ, in ki bi povzročila spremembo evidentiranih podatkov.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ-2 člen 16. ZZVZZ člen 13, 13/1, 15.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevka - lastnik zasebne družbe - brezposelna oseba - prejemnik denarne socialne pomoči - zavarovalna podlaga - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Davčni organ se je pri reševanju vprašanja, na kateri podlagi je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje in kdo je bil zavezanec za plačilo prispevkov za obravnavano zdravstveno zavarovanje napačno oprl na odločbo ZPIZ, na podlagi katere je bila ugotovljena tožnikova lastnost zavarovanca po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. S tem je davčni organ odločal ob upoštevanju lastnosti zavarovanca po določbah zakona, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, čeprav je z izpodbijanim aktom odločal o plačilu prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Po mnenju sodišča izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdan sklep v upravnem postopku mora biti obrazložen v skladu z zakonom tako, da je njegovo materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovljenem postopku.
prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - družbenik in poslovodna oseba - izvzem iz obveznega zavarovanja
Zakon veže obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe.
Iz odločbe ZPIZ z dne 18. 4. 2019 jasno izhaja, da je bila tožnikova zahteva za stornacijo zavarovanja v času do vključno junija 2013 zavrnjena, in sicer iz razloga, ker je v času, dokler Hrvaška ni postala država članica EU, veljal meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju, ki pa ni reguliral primerov kolizije uporabe predpisov v primeru sočasnega obstoja več pravnih razmerij (v konkretnem primeru družbeništva in poslovodenja v eni državi ter delovnega razmerja v drugi), zato se tožnikov status v Sloveniji obravnava samostojno, njegova vključenost v socialno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na Hrvaškem do junija 2013 pa ne vpliva na zakonsko obveznost vključitve v zavarovanje v Sloveniji.
prispevki za socialno varnost - družbenik in poslovodna oseba - gospodarska družba - zavarovalna podlaga
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zavarovanec za PSV kot poslovodja in družbenik za polovični delovni čas od 14. 6. 2012 do 9. 11. 2016, kar predstavlja temelj za naložitev PSV tudi za mesece april, junij, julij, avgust in september 2016, kot je bilo to storjeno z izpodbijanimi odločbami.
ZPIZ-2 člen 15, 15-6, 16, 16/1, 145, 145/4. ZSDP-1 člen 8, 8-7. ZGD-1 člen 76.
prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo
Določbe prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, 6. točke 15. člena ZZVZZ in 7. točke 8. člena ZSDP-1 veljajo tudi za družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo, ki opravljajo tudi funkcijo poslovodenja in zastopanja te družbe, ter niso zavarovani na drugi podlagi. Predhodno navedene določbe se nanašajo na „gospodarske družbe“. Na podlagi ZGD-1 pa je družba z neomejeno odgovornostjo opredeljena kot ena od pravno-organizacijskih oblik gospodarskih družb.
prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - delodajalec - sedež pravne osebe - brezposelnost
Če je narava tožnikove dejavnosti taka, da opravlja delo na več lokacijah oziroma geografskih območjih, to z vidika uporabe prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 pomeni zgolj to, da tožnik povračilo plačanih prispevkov delodajalca lahko uveljavi le za delavca, ki delo dejansko opravlja na problemskem območju z visoko brezposelnostjo ter povračila ne more uveljaviti za delavca, ki delo dejansko opravlja na lokacijah ali geografskih območjih izven problemskega območja z visoko brezposelnostjo.
Tožeča stranka ni izkazala, da se bo z zaposlitvijo obeh delavcev, ki imata stalno prebivališče v Ljubljani, zmanjšala brezposelnost na problemskem območju.
ZSRR-2 člen 27. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 22.
Med prikrajšanje delavce spadajo tisti delavci, ki v preteklih šestih mesecih sploh niso imeli nobene zaposlitve, ne pa tisti, ki so v zadnjih šestih mesecih v določenem obdobju zaposlitev imeli, pa čeprav ne celotno šestmesečno obdobje.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ člen 16, 16/1. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevka - lastnik zasebne družbe - zavarovalna podlaga - prejemnik denarne socialne pomoči
Iz listin upravnega spisa in iz uradnih evidenc izhaja, je bil tožnik v obdobju od 1. 3. 2009 do 19. 9. 2012 za poln delovni čas zavarovan le na eni podlagi in sicer kot družbenik, ki je hkrati tudi poslovodna oseba družbe (zavarovalna podlaga 40), v skladu s točko 6 prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju edini družbenik in tudi poslovodna oseba v družbi A. d.o.o., saj to dejstvo navaja tudi sam tožnik v tožbi. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, pa je tudi po presoji sodišča v obravnavanem obdobju bila podana pravna podlaga za opredelitev tožnika kot zavarovanca in zavezanca za plačilo prispevkov za socialno varnost.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3. ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 15, 15/2.
prispevki za socialno varnost - poslovodna oseba - invalidska pokojnina - zavarovalna podlaga - kršitev pravil postopka
Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 7. 2. 2014 dalje in po kateri se mu od tega dne prizna invalidska pokojnina je bila izdana dne 21. 9. 2016 in torej po izdaji izpodbijanih odločb in pred izdajo odločb o zavrnitvi pritožbe. Tožnik je s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani seznanil finančni urad, ki je v tej zvezi opravil poizvedbo pri ZPIZ. Da bi bil tožnik s poizvedbo in odgovorom zavoda seznanjen, iz podatkov spisa ne sledi, tožena stranka, ki je s sodbo, poizvedbami in odgovorom ZPIZ-a bila (oziroma bi morala biti) seznanjena, pa se v svojih odločbah v dejanskem in pravnem pogledu ne izreče o vplivu navedene sodbe na v pritožbenem postopku sporno zavarovalno podlago, ki jo izkazuje davčni register.
Dejstvo, da je za pobiranje prispevkov pristojen FURS, ne spreminja temeljnega upniško-dolžniškega razmerja glede plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ki kljub tej vlogi, ki jo ima FURS, ostaja vzpostavljeno med nosilcem zavarovanja in zavezancem za plačilo. Pravna narava teh pravic in obveznosti je namreč takšna, da gre za zadeve zaradi plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Posledično je v primeru spora o teh zadevah za sodno varstvo na podlagi določila 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče, kar je edino primerno, glede na to, da (i) je socialno sodišče kot sodišče specialne pristojnosti posebej poklicano za reševanje sporov z njihovega matičnega področja, (ii) za to v zakonu obstaja izrecna podlaga, kot citirana uvodoma, kar je pogoj za izvajanje sodne oblasti s strani specializiranega sodišča, (iii) je postopek v socialnih sporih posebej prilagojen vsebini in naravi takšnih socialnih sporov.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - plačilo prispevkov - oprostitev plačila
Rravnanje toženke ni bilo nezakonito, saj za uvedbo postopka ni imela pravne podlage, dokler postopek ni bil uveden, pa tudi ni mogla tožniku zagotavljati procesnih garancij, ki so vezane na ta postopek. To pa pomeni tudi, da brez uvedbe postopka ne more priti niti do kršitve ustavnih pravic, ki naj bi se uresničevale skozi te procesne garancije, vsaj ne v okviru postopka, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba. Če tožnik meni, da je do opisane situacije, ko zaradi neustrezne obveščenosti ni pravočasno zahteval uvedbe postopka, prišlo zaradi nezakonitega ravnanja organov v predhodnih postopkih in mu je zato nastala škoda, bo moral to škodo uveljavljati z odškodninsko tožbo, ne more pa tega uspešno storiti v okviru preizkusa zakonitosti odločbe, izdane v postopku, ko je bil ta končno uveden.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152, 153. ZSDP-1 člen 11, 12. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
Za določitev zavarovanca in zavezanca za palčilo prispevkov je relevanten položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, za kar gre v obravnavani zadevi.