inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec
Pričetek legalizacije nelegalnega objekta ne predstavlja okoliščine, ki bi bila relevantna z vidika izdaje izpodbijane odločbe in presoje njene zakonitosti. Za odločitev v zadevi je namreč bistveno zgolj, da tožnik pred začetkom gradnje spornega objekta in v času izdaje izpodbijane odločbe za izvedeni poseg ni imel ustreznega dovoljenja; zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se namreč presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.
Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, saj je zahtevo za izdajo odločbe tožnik podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
sofinanciranje iz javnih sredstev - film - razpisna merila - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je po ugotovitvi, da tožnica izkazuje delež zagotovljenih sredstev v višini 60,04%, navedenemu navodilu sledil in matematično izračunal, koliko točk bi po vsaki od zgoraj navedenih razlag pripadalo tožničinem projektu in tožnici dodelil točke po zanjo najugodnejšem izračunu. Takšna razlaga po presoji sodišča zadošča, da lahko tožnica preveri pravilnost izračuna, ki je (matematično) objektiviziran. Taki obrazložitvi pa tožnica konkretizirano niti ne nasprotuje, v smislu, da je izračun napačen.
Tožnik mnenju Komisije oporeka zgolj s sosledjem dogodkov, iz katerega pa po mnenju sodišča ni mogoče s prepričanjem izkazati, da je vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja in hospitalizacijo ravno cepljenje.
razlastitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna cesta
Razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ko ima razlastitveni zavezanec zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični dejansko (že) omejeno, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Če do tega ne pride v roku 30 dni od poziva, lahko vloži zahtevo za razlastitev.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na izpis iz uradne evidence azilnega doma je tožnik 24. 2. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Tudi glavne obravnave se tožnik ni udeležil.
GZ člen 36, 36/1, 36/2, 36/3, 37, 37/1. ZUP člen 134, 265.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - predlog za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec
Lastniku zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, položaja stranskega udeleženca ne daje že samo dejstvo lastništva sosednjega zemljišča, temveč mora upravni organ v zvezi z vprašanjem, ali bi ta oseba morala biti udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, presoditi, ali mejaš izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Sodišče sprejema razloge tožene stranke iz izpodbijanega sklepa, s katerimi ta utemeljuje, da je tožnik ponovno prošnjo za mednarodno zaščito podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve iz države, pri čemer je imel tožnik možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 195, 195/2, 199, 199/4, 209, 209/1, 209/3. ZJC-B člen 19, 19/1. ZCes-1 člen 3, 3/2.
razlastitev - razlastitveni postopek - ugasnitev in izbris hipoteke - razlastitveni zavezanec - razlastitveni upravičenec - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - hipoteka - stroški stranke z interesom
Razlastitev je pojmovno vezana na odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini z namenom zasledovanja javne koristi, pri čemer pa v obravnavani zadevi ni sporno, da tožeča stranka nima v lasti nepremičnin, ki so predmet razlastitve, zato skladno z drugim odstavkom 195. člena ZUreP-2 ni razlastitveni zavezanec. Posledično tožeča stranka tudi ne more biti razlastitveni zavezanec v smislu določbe četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2, na podlagi katere je utemeljevala svoj zahtevek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je treba v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil dokončan postopek, tožba v zvezi z upravnim sporom, za katerega je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč, pa je bila vložena po tem, ko se je rok za vložitev tožbe že iztekel, zaradi česar je tožena stranka pravilno sklepala, da tožnik očitno nima možnosti za uspeh, saj je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zastopanje na naroku - predobravnavni narok - napačna uporaba materialnega prava
Predobravnavni narok se šteje za poseben narok in ne kot prvi narok za glavno obravnavo. Tako v izjemo iz 9. točke tar. št. 10 OT ni mogel biti zajet narok z dne 11. 4. 2022, na katerem je upravičenec do BPP (obdolženec) podal svoj zagovor, tj. dejanje, ki je izrecno navedeno v 3. točki te tar. št. Iz tega razloga bi morala toženka pri odmeri nagrade tožniku (za njegov pristop na ta narok) prisoditi nagrado po 3. točki tar. št. 10 OT.
ZDDV-1 člen 39, 39/2. ZDavP-2 člen 74, 74/2, 74/4.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - finančni leasing - pogodbene obveznosti - povezane osebe - zloraba predpisov - zloraba sistema DDV - znižanje davčne osnove - objektivni element - subjektivni element
Ker je bilo v obravnavani zadevi ugotovljena zloraba predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, tožnik posledično ne izpolnjuje pogojev za popravek DDV (za odbitek izhodnega DDV) po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - pregled na kraju samem - pojem preprečitve pregleda na kraju samem
Sodišče Evropske unije je že v sodbi v zadevi C-536/09 z dne 16. 6. 2011, na katero se prvostopenjski organ tudi pravilno sklicuje, pojasnilo, da so okoliščine, da je kmet ali njegov zastopnik sprejel vse razumne ukrepe v svoji moči, da bi zagotovil, da se ne bi preprečilo ali onemogočilo tega, da se pregled opravi v celoti, zlasti s tem, da je plačilni agenciji sporočil telefonsko številko, na kateri je dosegljiv, da je ravnal v dobri veri s skrbnostjo preudarnega nosilca kmetijskega gospodarstva in da je izključeno vsakršno goljufivo ravnanje, dejavniki, ki so pomembni za ugotovitev, ali je kmet ali njegov zastopnik preprečil pregled na kraju samem.
davek od dobička iz kapitala - dobiček - prikrito izplačilo dobička - napačna uporaba materialnega prava - odsvojitev poslovnega deleža - izogibanje plačilu davka - pridobitev lastnih poslovnih deležev
Nakup lastnega poslovnega deleži je mogoče za davčne namene obravnavati kot prikrito izplačilo dobička le v primeru, če sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oziroma drugega načina obvladovanja družbe in če je bila kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljive tržne cene.
Zgolj dejstvo, da je na podlagi izvedene prodaje poslovnega deleža družbi prišlo do nižje obdavčitve kot v primeru izplačila dobička, samo po sebi še ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja, saj ni izkazana neupravičena davčna korist kot eden od pogojev za utemeljitev zlorabe. Presoja navedenega instituta mora namreč temeljiti na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta (t. i. umetne sheme), ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje.
ZDavP-2 člen 100. ZDoh-2 člen 41, 41/4, 44, 44/1, 44/1-3, 117.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava - stroški prevoza - službena pot - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - vračilo dohodnine - obrestovanje
2. stavek četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2 v ničemer ne ureja vprašanja, ali se pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja upošteva višina stroškov prevoza po 3. členu ali po 5. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Sodna praksa tukajšnjega sodišča izhaja iz kriterija razlikovanja med obema kilometrinama glede na presojo, ali gre v konkretnem primeru za običajne poti v okviru opravljanja dela na osnovi drugega pogodbenega razmerja ali gre za izredne poti, kamor je izvajalec napoten s strani naročnika. Uporabljen je torej kriterij razlikovanja, ki izhaja iz značilnosti opravljanja dela v delovnem razmerju, za katerega pa tožnik upravičeno opozarja na njegovo neustreznost za presojo potnih stroškov v neodvisnem civilnopravnem razmerju, kakršno naj bi bilo tudi njegovo delo predavatelja.
Ko je odmerna odločba izdana, davčni organ vanjo lahko posega zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je dosti bolj omejeno kot v davčne obračune v postopkih davčnega nadzora. To pa pomeni, da se ugotovitveni postopek v zvezi z obračunom davka s strani davčnega organa izvede pred izdajo odmerne odločbe in ne kasneje, kar je primerljivo davkom, ki se plačujejo na podlagi davčnih obračunov, ki jih lahko davčni organ nadzira do izteka zastaralnih rokov po 125. členu ZDavP-2. Zaradi navedenega sodišče ne sledi tožnikovemu stališču, da gre za dve primerljivi situaciji, za kateri bi ureditev glede obrestovanja zneska vračila morala biti primerljiva na način, kot ga zagovarja tožnik, torej na način, ki "sili" davčni organ k odločanju v instrukcijskem roku.
Sodišče se strinja s toženko, da po citirani določbi četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2 razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
Neutemeljeni so tožbeni očitki, da ni prišlo do povečanja ekonomskega položaja tožnice, saj zakonska določba 94. člena ZDoh-2 glede dajanja kapitala v dar, torej neodplačno odsvojitev kapitala, za kar gre v obravnavani zadevi odsvojitve 100 % deleža tožnice v navedeni družbi po pogodbi o podaritvi poslovnega deleža, kar se šteje za odsvojitev kapitala in za obdavčljiv dogodek po navedeni določbi, čemur tožnica neutemeljeno nasprotuje, prav tako pa obravnavani primer ni določen med neobdavčljivimi odsvojitvami kapitala po 95. členu ZDoh-2, kot smiselno navaja tožnica.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/2, 47a/2-4. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 10, 10/1.
združitev z družino - status begunca - družinski član - dolžnost preživljanja
Tožnica niti na tej podlagi, ko bi bila zaradi sodne določitve skrbništva dolžna skrbeti za svojo mater, ni uspela izkazati prvega pogoja za obstoj domneve "vzdrževanja" družinskega člana, torej da mati zaradi postavitve pod skrbništvo v Iranu na dan vložitve obravnavane prošnje ni sposobna zadovoljevati svojih osnovnih potreb.
rudarstvo - odpadki - ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov
ZRud-1 pojma rudniški prostor in pridobivalni prostor različno definira, iz česar izhaja, da pojma nista zamenljiva in imata različen pomen od katerega je odvisno kateri posegi so dovoljeni na katerem prostoru in kakšna dovoljenja so za določeno vrsto potrebna.