legalizacija - legalizacija objekta - legalizacija že zgrajenega objekta - objekt daljšega obstoja - dejansko stanje - dejansko stanje v naravi
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za legalizacijo objekta daljšega obstoja ni ključna projektna dokumentacija, pač pa dejansko stanje v naravi, kar pomeni, da je dopustno legalizirati le tiste objekte, ki imajo v bistvenem enake dimenzije in bistveno enako namembnost, kot so jo imeli na dan 1. 1. 1998.
Tožena stranka razpisni pogoj o tem, kaj je upravičeni projekt, napačno povzema. V skladu s tem razpisnim pogojem mora biti projekt ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti in izpolnjevati tehnično-tehnološko funkcijo.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - odgovornost proizvajalca - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta ima namreč za cilj vzpostavitev zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti taka uskladitev dejansko mogoča. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za neskladno gradnjo, pač pa za nelegalno zgrajen objekt in lahko zato inšpektor izreče ukrepe po 152. členu ZGO-1.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.
Tožnika sta vložila vsak svojo vlogo, v katerih sta laično, vendar dovolj razumljivo uveljavljala, naj organ, skladno s šestim odstavkom 24. člena ZKZ ugotovi, da imata status kmeta. Toženka bi morala ugotavljati, ali izpolnjujeta pogoje za status kmeta iz prvega do petega odstavka 24. člena ZKZ.
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - namen razlastitve - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožnikovo nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnik, kljub temu da sta okvir in vsebina upoštevnih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Tožniku je bila na ustrezen način zagotovljena opredelitev do vseh okoliščin, ki bi v njegovem primeru lahko pripeljale do drugačne odločitve, njegove izjave je tožena stranka v tem pogledu pravilno upoštevala. Pri tem tožnik ne navaja vsebinskih argumentov o izkazanosti tehtnih razlogov, da njegova izvorna država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin ni varna zanj.
komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - upravičenci do vračila
Po prvem odstavku 225. člena ZUreP-2 vračilo komunalnega prispevka lahko uveljavlja udeleženec pri graditvi objekta, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. To pa tožnik, ki je zgolj postal lastnik nepremičnin, za gradnjo na katerih je bilo investitorju A., d.o.o. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdano gradbeno dovoljenje za skladiščno poslovni objekt. Glede na to sodišče pritrjuje organu, da je tožnikov zahtevek za vračilo komunalnega prispevka utemeljeno zavrnil.
Sicer drži trditev tožnika, da je vlogo vložil v odrejenem roku, vendar pa je toženka glede na njeno vsebino po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da gre po vsebini za nadaljevanje navedb iz sedme vloge in ne za novo vlogo, v kateri naj bi stranka prikazala valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank za čas od 2002 do 2017 upoštevaje podatke FURS in ZPIZ o njihovih prihodkih, saj tega ni storila.
Sodišče soglaša s toženkino razlago OT, da ker se s sklenitvijo sodne poravnave zadeva ni dokončno zaključila, tožnik ni upravičen do priglašene nagrade za sodno poravnavo po tar. št. 3/1 OT.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - vrednost nepremičnega premoženja - stanovanje - pravica do izjave
Tožnica se je o okoliščinah izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemljevala s trditvami, da je nepremičnina, ki jo je organ upošteval kot njeno premoženje, spojena z drugim stanovanjam v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjim prostori in da v tako spojenem stanovanju živi. Tožnici med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o s strani organa pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in GURS izjasni, saj je toženka odločala po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Glede na to, da ni sporno, da je bil tožnik obsojen na zaporno kazen s stransko kaznijo izgona iz Republike Slovenije, da je prestajal zaporno kazen v ZPKZ Koper vse do 5. 3. 2024, ko je bil prepeljan v Center za tujce, kar potrdi tožnik zaslišan na naroku, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev toženke, da je prva predpostavka za omejitev gibanja iz tretje alineje 84. člena ZMZ-1 dokazana.
Toženka je namreč tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožnik podal Zahtevek samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine in pomanjkanja dela, dejstva, ki so v konkretnem primeru nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Toženka je pravilno ugotovila in svojo odločitev prepričljivo obrazložila, da tožnikove težave v Maroku ne morejo biti obravnavane v okviru mednarodne zaščite zato, ker niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
S posegom v stebre, podporne zavetrne cevi in jeklenice bi bilo poseženo v samo bistvo tega enostranskega oglaševalskega panoja. Tožbeni ugovor, da sporni pano ni objekt v smislu 1. točke prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ker ni povezan s tlemi, je zato neutemeljen.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je tožnikova sposobnost ekonomskega preživetja v njegovi izvorni državi. Zgolj navajanje slabega socialnega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo, po presoji sodišča ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
neprofitna najemnina za stanovanje - pogoji za dodelitev stanovanja - izpolnjevanje pogojev - tržna najemnina - skrajšani postopek - posebni ugotovitveni postopek - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v odločbi ni obrazložila, zakaj dokazov ni izvedla oziroma niso pomembni pri odločitvi. Prav tako ni obrazložila, katere so tiste pogodbe, ki jih poseduje, sklenjene s tožnico iz preteklosti, za katere je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe zapisala, da nimajo ustrezne zakonske podlage, saj ne opredeljujejo, na kateri pravni podlagi in na podlagi katere dokumentacije je tožnica upravičena do neprofitne najemnine. Kakorkoli že tožena stranka odloči, mora biti ustrezno obrazloženo, in sicer konkretizirano. V nasprotnem primeru se namreč tožnik v svojih navajanjih ne more ustrezno opredeliti do razlogov v odločbi v času izvedbe postopka kot tudi ob morebitni vložitvi pravnega sredstva.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - ekonomski razlog
Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine in brezposelnosti ter potresa, dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Toženka je pravilno ugotovila in svojo odločitev prepričljivo obrazložila, da tožnikove težave v Maroku ne morejo biti obravnavane v okviru mednarodne zaščite zato, ker niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in novi dokazi - trditveno in dokazno breme
Tožnikova prošnja za mednarodno zaščito je bila pravnomočno zavrnjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 188/2022 z dne 25. 1. 2023, zato bi moral tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka predložiti nove dokaze ali navesti nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1).
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik v Zahtevku ni navedel novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
inšpekcijski postopek - gradbena inšpekcija - ustavitev postopka - pravica do pritožbe - stranski udeleženec v inšpekcijskem postopku
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Inšpekcijski postopek se namreč začne - in vodi - le po uradni dolžnosti in sicer le takrat, kadar to terja domnevno ogrožena javna korist, ker je njegov namen nadzor na izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
Zato tožeča stranka kot stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju in zato tudi ni bila upravičena vložiti pritožbe zoper prvostopni sklep. Njen zgolj zasebni interes, da bi se inšpekcijski postopek končal z naložitvijo obveznosti zavezancu, za nadaljevanje inšpekcijskega postopka ne zadošča.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnik je kot razloge za pridobitev ene od dveh oblik mednarodne zaščite navajal izključno ekonomske razloge, ki pa ne morejo biti obravnavani v okviru taksativno določenih podlag za priznanje mednarodne zaščite po zakonodaji, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - vpogled v spis - delna ugoditev zahtevku - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - položaj stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku
Položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku je drugačen od položaja stranke. To z vidika pravilne uporabe prvega odstavka 82. člena ZUP pomeni, da ima kot stranski udeleženec pravico do pregleda in prepisovanja tistih dokumentov, ki so pomembni za varstvo njegovih pravnih koristi, zaradi katerih mu je bil na podlagi 43. člena ZUP priznan tak položaj v upravnem postopku. Tožniku zato ni bilo treba posebej izkazovati pravne koristi za vpogled v dokumentacijo upravnega spisa, kot to za druge osebe, ki v upravnem postopku niso udeležene, določa drugi odstavek 82. člena ZUP, temveč mora organ opraviti presojo z vidika varstva njegove pravne koristi glede na razloge, zaradi katerih mu je priznal položaj stranskega udeleženca.