ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE dolžne po zakonu v svojem imenu in za svoj račun zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovorost PRO prenesi na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto opadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - priznanje statusa stranskega udeleženca - specialni zakon
V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe, saj ZTFI-1 ne podeljuje upravičenja do udeležbe v postopku nobeni drugi osebi kot subjektu nadzora, zato uporaba določb ZUP glede stranske udeležbe pri tem ne pride v poštev, saj po povedanem specialni predpis ZTFI-1 izključuje udeležbo v postopku nadzora vsaki drugi osebi, ki ni subjekt nadzora, torej tudi tisti, v katere pravice ali pravne koristi bi posegla izdana Odredba.
Upravni organ je tisti, ki je pristojen sprejeti odločitev in jo nato tudi ustrezno obrazložiti. Navedeno velja tudi v primeru, ko je organ na prvi stopnji odločitev o obsegu ur osebne asistence dolžan sprejeti na podlagi mnenja strokovne komisije, ki ima že po samem zakonu naravo izvedenskega mnenja. Strokovna komisija kot strokovno telo pa je organu le v pomoč pri presoji strokovnih vprašanj, relevantnih za odločitev, ni pa ji dano pooblastilo, da namesto upravnega organa odloči o sami upravni stvari. Zato je dolžan organ v primeru, ko upravna odločba temelji na strokovnem mnenju izvedenskega organa, v obrazložitvi odločbe povzeti vsebino ugotovitev izvedenskega mnenja ter se do mnenja tudi opredeliti in pojasniti, kako so ugotovitve iz izvedenskega mnenja vplivale na odločitev v konkretni zadevi.
Mnenje strokovne komisije, pridobljeno v upravnem postopku, predstavlja ključen dokaz o pravno pomembnih dejstvih, ki bi ga upravni organ že pred odločitvijo na prvi stopnji moral posredovati tožniku v izjasnitev, da bi ta lahko, še preden je bilo v zadevi odločeno in so bile torej vse možnosti še odprte, učinkovito zavaroval svoj pravni položaj.
Kolikor toženec meni, da formalna dopolnitev vloge (ki konkretno predstavlja zgolj ustrezen podpis vloge) ni dopustna, bi moral v izpodbijanem sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev in jo pojasniti, kar v obravnavanem primeru ni podano. Zgolj navedba Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge, ne zadošča za zakonito odločitev. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo in pripravljalno vlogo toženca, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta po 214. členu ZUP.
Odgovor na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve posamičnega upravnega akta, saj morajo razlogi za odločitev biti navedeni v obrazložitvi upravne odločbe.
Pri odločanju o pravici do vračila komunalnega prispevka gre prav tako za upravno zadevo, o kateri je bilo z izpodbijano odločbo tudi odločeno. Tožnica se napačno sklicuje na neupravičeno obogatitev kot institut civilnega prava in v tej smeri oblikuje tudi zahtevek, vendar ga je sodišče v okviru institutov upravnega prava štelo za zahtevek v skladu s 7. členom ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja strank
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je obravnavanje njegovega predloga za obnovo postopka nedvomno preseglo predhodni preizkus predloga, kot to določa zakon. Drugostopenjski organ je namreč pri obravnavi tožnikovega predloga (poleg predloga tožnika s predloženim strokovnim mnenjem, kar je mogel in moral obravnavati) upošteval še odgovor stranke z interesom (tj. investitorja, ki ga je v postopek obravnave predloga za obnovo postopka pritegnil prvostopenjski organ) in vse ostale vloge z priloženimi listinami, ki jih je stranka z interesom predložila na poziv prvostopenjskega organa, ter, upoštevajoč rezultat obravnave vseh pridobljenih vlog ter listin, odločil na način, da je zavrnil pritožbo tožnika in s tem pustil odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka v veljavi. S tem pa so bila pravila postopka nedvomno kršena, saj bi bilo treba v tem primeru na tak način obravnavan predlog za obnovo postopka zavrniti in ne zavreči
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka
Tožbene navedbe se nanašajo na navajanje dejstev, ki so bila presojana že v predhodnem, pravnomočno zaključenem postopku, zaradi česar je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Ker tožnik v upravnem postopku ni vzpostavil objektivnega dvoma v rešitve projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti, so tožnikovi dokazni predlogi za ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje nerelevantni, poleg tega pa je tožnik z dokaznimi predlogi tudi prekludiran, saj jih ni podal že v upravnem postopku, prepoznega uveljavljanja dokaznih predlogov pa tudi ni opravičil.
javni razpis - razpisni pogoj - turistična taksa - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij
Turistična taksa ob vložitvi vloge na javni razpis ni bila plačana, kar pomeni, da pogoj iz javnega razpisa, to je, da prijavitelj izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa ob oddaji vloge, ni bil izpolnjen.
Naknadnega plačila turistične takse pa tudi sicer glede na določbo 21. člena ZSRT-1 ni mogoče upoštevati, saj je v skladu s tem turistično takso treba nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
Določba 99. člena ZDavP-2 se po presoji sodišča v primerih, ko se vračajo denarni zneski, ki niso bili odtegnjeni na podlagi odmerne odločbe, ampak na podlagi drugih izvršilnih naslovov, ne uporablja.
Stališče Vrhovnega sodišča RS je, da obresti predvidene v 99. členu ZDavP-2 po svoji vsebini niso zamudne obresti, saj davčni organ ni v zamudi.
stečaj - odpust obveznosti - ustavitev davčne izvršbe - ugotovitvene odločbe - ne bis in idem
Predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj odločitev toženke, da se postopek davčne izvršbe nadaljuje za obveznost 6.745,83 EUR, ki je ugotovitvene narave. Če bi sodišče presojalo pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, bi s tem ponovno odločalo o že razsojeni stvari (ne bis in idem).
Tožnik niti v upravnem postopku niti v tožbi ne izkaže nobenih drugih razlogov navedenih v prvem odstavku 155. člena ZDavP-2, zaradi katerih naj bi se postopek davčne izvršbe v celoti ustavil še za preostale obveznosti.
Tožnica ima prav, da bo povprečen potrošnik sestavljeno besedo sunroof lahko razumel v obliki dobesednega prevoda kot sončno streho. Sodišče pa meni, da jo bo tako razumel tudi že manj pozoren potrošnik s slabšim znanjem angleščine. Drži tudi to, da si bo pod to besedno zvezo, torej sončna streha, brez reference na konkretno blago in storitve, lahko predstavljal bodisi tendo za zaščito pred soncem, bodisi sončno elektrarno na strehi, vsekakor pa tudi pomično (panoramsko) streho na vozilu. Slednje pa je tudi najbolj verjetno, saj beseda sunroof v prevodu pomeni prav pomično streho, ne pa tende ali fotovoltaične strehe. To izhaja npr. iz Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS25, kjer je pod geslom sunroof zapisana samo ena razlaga, to je "[pri avtomobilu] pomična/sončna streha". V povezavi z vozili pa bo povprečen potrošnik besedo sunroof oziroma znak SunRoof nedvomno razumel kot pomični streho. Pri tem po presoji sodišča za razumevanje znaka ni relevantno, da je zapisan tako, da se črka "r" zapisuje z veliko.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičenci do finančnih sredstev - zavrženje pritožbe
Tudi, če bi Javna agencija ravnala zakonito, izvedla ugotovitveni postopek in izdala odločbo, bi bilo pravno sredstvo, ki bi ga tožeča stranka lahko uporabila, upravni spor pred sodiščem in ne pritožba.
nabava orožja - izdaja dovoljenja - upravičen razlog za izdajo dovoljenja - osebna varnost - ogrožena osebna varnost - nedoločen pravni pojem - obrazložitev odločbe
Ocena, ali je posameznik dokazal, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje, je primarno prepuščena organu, ki odloča o izdaji dovoljenja, ta pa jo mora posebej obrazložiti. Po presoji sodišča je razlaga navedenega nedoločenega pravnega pojma, ki jo je v obravnavani zadevi sprejela tožena stranka, skladna z ustaljenimi metodami razlage prava. Tožena stranka je namreč pravilno upoštevala navedena izhodišča in v tem pogledu ugotovila, da gre za grožnje na abstraktni ravni, ki niso tako intenzivne, da bi narekovale posest strelnega orožja, še zlasti ker obstajajo tudi druga sredstva za odvračanje hipotetične nevarnosti. Sklicevanje na hipotetične situacije, do katerih bi morebiti lahko prišlo, pa ne zadošča za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZVis člen 66, 66/1, 71.
disciplinska komisija - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Področje sankcioniranja študentov v disciplinskih postopkih spada v okvir ustavnega načela avtonomije državne univerze, razen v primerih, ko ravnanje univerze trči ob katero drugo pravico študenta, varovano z ustavno določbo na isti ravni ustavnopravnega varstva. Po presoji sodišča ugotovitev disciplinske odgovornosti študenta in izrek disciplinske sankcije ukora sama po sebi ne vplivata na pravico študenta do enakega dostopa do izobraževanja na visokošolskem zavodu in ne predstavljata odločitve toženke o pridobitvi ali prenehanju tožnikovega študentskega statusa.Tožniku izrečen ukrep po presoji sodišča ne seže izven področja toženkine avtonomije in njenega internega delovanja, zato izpodbijani odločbi nista bili izdani v okviru upravne funkcije univerze.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - priporočena oddaja na pošto - sporno dejstvo - datum oddaje pošiljke na pošto - zavrnitev tožbe
Med strankama je sporen le datum, od katerega dalje je BPP odobrena. Ni sporno, da se šteje kot dan vložitve prošnje za BPP tisti dan, ko je bila prošnja oddana na pošto kot priporočena pošiljka. Sporno pa je, kdaj je tožnica pošiljko oddala priporočeno na pošto. Ob soglasju obeh strank, da sodišče v sporu odloči na podlagi listin in brez izvedbe glavne obravnave, se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da je bila prošnja za BPP oddana priporočeno na pošto na dan, kot ga je ugotovila toženka, saj je to razvidno iz ovojnice, ki je pripeta prošnji za dodelitev BPP, na kateri je potrdilo pošte, in dohodnega zaznamka sodišča na prvi strani pošte.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - pravica do izjave
Ker se je tožnik predhodno že skliceval na zatrjevana "nova" dejstva, je logično in pravilno nosilno stališče izpodbijanega sklepa, da navedenih dejstev ni mogoče šteti za nova dejstva v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1. Tožnik je imel možnost aktivnega sodelovanja in izjave o pomembnih dejstvih v postopku pri ponovni prošnji, pri čemer s tem povezani presoji tožene stranke v tožbi ne ugovarja določno.
V ponovljenem postopku odločanja tožeča stranka ni izkazala kateri konkretni prihodki iz konto kartice se nanašajo na izvajanje turistične dejavnosti. Da je bila to dolžna storiti jo zavezujejo razpisni pogoji. Tožeča stranka tako ni izkazala, da njena vloga izpolnjuje pogoje javnega razpisa.
razlastitev - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - zahteva za razlastitev - ponudba za odkup nepremičnin
Po četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2 razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Situacije, ko je občina na tujem zemljišču zgradila cesto (in jo kategorizirala kot javno), ne da bi zemljišče odkupila ali ga razlastila (in torej ne da bi imela za to pravico), so v nasprotju z zakonom in Ustavo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odločanje o izdaji soglasja iz tretjega odstavka 35. člena GZ predstavlja odločitev o materialnopravno določeni pravici, ki je utemeljena na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu, in s čimer se posega v pravni položaj posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem sporu. Gre torej za upravni akt, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Glede na navedeno sodišče tožbo, ki se nanaša na izpodbijano odločbo v delu o zavrnitvi izdaje soglasja za izgradnjo podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste in za izgradnjo cestnega priključka za priključitev načrtovanih stavb na občinsko javno cesto, obravnava vsebinsko. Prvostopenjski organ (kot tudi ne drugostopenjski organ) se ni opredelil do tožničine zahteve na podlagi tretjega odstavka 35. člena GZ, torej, ali sme tožnica zaradi gradnje priključka na javno cesto in zaradi gradnje podzemnih infrastrukturnih objektov v cestnem telesu javne ceste (fizično) poseči v javno cesto. Po oceni sodišča namreč oba posega nedvomno terjata poseg vanjo, upravljavec te javne občinske ceste pa je po 11. členu v zvezi s 13. členom Odloka upravni organ, tj. Občina Log - Dragomer, ki je v zadevi tudi že odločal/a.