davčni odtegljaj - povezane osebe - izogibanje plačilu davka - zloraba predpisov - prikrito izplačilo dobička
Davčni organ zakonitosti in legitimnosti posameznih sklenjenih poslov ne oporeka. Ko jih presodi kot celoto, pa ugotavlja, da je bil njihov skupni cilj v tem, da se prikrije že omenjeno izplačilo dobička. Ne očita se torej, da so posli navidezni in s tem nedopustni po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2, kot se navaja v tožbi, temveč se, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, sklepanje poslov dovolj konsistentno obravnava in razloguje kot izogibanje davčnim prepisom iz četrtega odstavka istega člena.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za azil - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - tožbene novote
Iz vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je tožnikova sposobnost ekonomskega preživetja v njegovi izvorni državi. Vrhovno sodišče RS je že večkrat poudarilo, da bi morala biti slaba ekonomska situacija povezana s katerim od razlogov preganjanja, torej z osebnimi okoliščinami, kot so vera, narodnost, politično prepričanje, rasa in podobno, da bi se lahko štela kot razlog za priznanje mednarodne zaščite. Prav tako je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, ampak mora to tveganje izvirati od dejavnikov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno pripisati javnim organom te države, bodisi da grožnjo za prosilca predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
ZZ člen 31, 31/2, 38, 38/1, 38/2, 39. ZUJIK člen 34, 35.
razrešitev direktorja - predčasna razrešitev direktorja - pogoji za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Toženka je imela dejansko in pravno podlago za sprejem odločitve o predčasni razrešitvi tožnice z mesta direktorice ... Ob navedenem se tožnica ne more pravno utemeljeno sklicevati, da je bila z izpodbijano odločitvijo šikanirana in da je odločitev politično motivirana. Tožnica se tudi ne more uspešno sklicevati na okoliščine, da je (v nekaterih primerih) ugotovljene kršitve predpisov naknadno odpravila ali da kršitev predpisov izvira iz ravnanja podrejenih, saj je bila tožnica sama odgovorna za zakonito delo zavoda. Nezakonitega ravnanja direktorja javnega zavoda ne opravičuje niti nepoznavanje predpisov, začetništvo oziroma neizkušenost, odsotnost predhodnih opozoril na pravilno ravnanje, in tudi ne sicer ustaljena, a nepravilna praksa delovanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Na Hrvaško bo tožnik predan v dublinskem postopku, v katerem pa po doslej znanih informacijah osebe niso imele težav pri dostopu do postopka za mednarodno zaščito. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da postopke z dublinskimi povratniki nadzira hrvaško Ministrstvo za notranje zadeve. Predane osebe na ozemlju te države sprejmejo uradne osebe, pristojne za sprejem prošnje za mednarodno zaščito. Po podatkih HPC iz prejšnjih let so bili dublinski povratniki nameščeni v sprejemnih centrih za prosilce za mednarodno zaščito. V spisovni dokumentaciji ni nobenih podatkov, da bi se ta praksa do sedaj spremenila. Tožnik bo v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno, njegove navedbe o zatrjevanem policijskem nasilju na bosansko-hrvaški meji, tudi po presoji sodišča niso relevantne. Nanašajo se na njegovo obravnavo kot tujca, ki se je na ozemlju države nahajal nezakonito, zato ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti (drugi pododstavek drugega odstavka 3. člena Dublinske uredbe).
Tožnik je svoje trditve o bistvenih okoliščinah tekom postopka neverodostojno spreminjal. Pravilna je ocena tožene stranke, da tožnikove navedbe o ravnanju hrvaških policistov (ki se nanašajo na nezakonito prečkanje hrvaško - bosanske meje in na obravnavo tožnika kot tujca), tudi če so resnične, ne izkazujejo tehtnih razlogov niti za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Dublinski uredbi, niti drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali o njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - namembnost zemljišča - sprememba prostorskih predpisov
Iz zakona izhaja, da se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotavlja, ali so izpolnjeni v GZ za to predpisani pogoji, in da se takšno dovoljenje izda le, če so ti pogoji izpolnjeni kumulativno. V obravnavanem primeru je sporno, ali je izpolnjen navedeni pogoj skladnosti nameravane gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja prosilca republiki bolgariji - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik bo v primeru vrnitve v Republiko Bolgarijo v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito. Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Bistvene so le tožnikove navedbe o ravnanju uslužbencev v bolgarskem azilnem domu in pomanjkljivostih pri namestitvi prosilcev.
Pri presoji, ali je bila vzpostavljena obveznost tožene stranke, da preveri aktualne podatke o stanju bolgarskega azilnega sistema, je torej treba najprej ugotoviti, ali s tožnikovo izjavo zaobjeta ravnanja dosegajo minimalno stopnjo resnosti. Glede na to, da je bila tožniku v Republiki Bolgariji po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito zagotovljena nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba ter zatrjevano ravnanje varnostnika ne dosega minimalne stopnje resnosti, pri čemer tožnik ni navajal težav z uradnimi osebami, ki vodijo postopek za priznanje mednarodne zaščite, v obravnavani zadevi po presoji sodišča ni bila vzpostavljena obveznost tožene stranke, da preveri aktualne podatke o stanju bolgarskega azilnega sistema.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - odpadki - ravnanje z odpadki - odgovornost proizvajalca - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne daje odgovora na dilemo, ali je med količinami tudi odpadna embalaža, za katero velja izjema po drugem odstavku 36. člena Uredbe o ravnanju z odpadno embalažo. Ne da se razbrati, ali so te količine vključene ali izključene; ali jih zbrana odpadna embalaža, to je 352,22 tone, obsega. Povedano pomeni le eno: odločbe ni mogoče preizkusiti. Slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP; tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Izostanek obrazložitve ne dopušča tehtanja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica do izjave stranke
Države članice, ki uvedejo "sistem razširjene odgovornosti proizvajalca", morajo zagotoviti, da finančno odgovornost ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje v fazi odpadkov v življenjskem ciklu proizvoda nosijo proizvajalci proizvodov. Koncept razširjene odgovornosti proizvajalca je izpeljan iz načela, da mora plačati povzročitelj obremenitve. To načelo predstavlja po drugem odstavku 191. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije eno temeljnih načel evropske okoljske politike, v skladu katerim breme ravnanja z odpadki (vključno z odpadno embalažo) nosijo njihovi dejanski povzročitelji, torej proizvajalci izdelkov, zaradi katerih v življenjskem ciklu izdelka nastaja odpadna embalaža. Obveznosti iz naslova ravnanja z odpadno embalažo tako ni mogoče naložiti drugim subjektom, breme (finančno in/ali organizacijsko) odstranjevanja embalaže pa tudi ni dolžan financirati javni proračun oziroma skupnost. Obveznost ravnanja z odpadki je torej po pravu Evropske unije (v nadaljevanju: EU) obveznost proizvajalcev.
Po pravilih splošnega upravnega postopka, ki se uporablja glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena v ZIN ali v drugih posebnih zakonih, ki urejajo delovanje posameznih inšpekcij, je treba stranki (kar velja tudi za zavezanca v inšpekcijskem postopku) omogočiti sodelovanje pri izvedbi posameznih dejanj, tudi pri ogledu, kar pripomore k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja zadeve, stranki pa omogoča, da se neposredno seznani z ugotovitvami organa in učinkovito (še pred izdajo odločbe) udejanji pravico do izjave.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Med strankama ni sporno, da je zemljišče, na katerem je bila odložena hlodovina in krajniki, opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, in prav tako ni sporno, da je bil navedeni material odložen na delu tega zemljišča.
ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahteve - nova dejstva in novi dokazi - informacije o izvorni državi - krivda - pravica do pritožbe
Organi in sodišča držav članic morajo po stališču Sodišča EU primere, v katerih se s Procesno direktivo 2013/32/EU zahteva, da se naknadna prošnja šteje za dopustno, "razlagati široko." Novi elementi ali ugotovitve lahko pomenijo dejansko spremembo osebnih okoliščin prosilca, lahko pomenijo spremembo okoliščin v njegovi državi, ali pa gre za nove pravne elemente, nov element je lahko sodba Sodišča EU tudi v primeru, če se tožnik v prvotnem postopku nanjo ni skliceval, novo dejstvo pa je lahko tudi ugotovitev organa, da je pravnomočno zavrženje predhodne prošnje v nasprotju s pravom EU.
Upravno sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka ni opravila stroge presoje tveganja ob upoštevanju nove varnostne situacije in predloženih poročil o stanju v Kazahstanu po nemirih v januarju leta 2022.
zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje
Tožnikove navedbe o posojilu in grožnjah v izvorni državi predstavljajo novo dejstvo, ki pa ni nastalo šele po izdaji predhodne odločitve, ampak je - glede na tožnikove izjave, podane ob vložitvi zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - obstajalo že v času prvega postopka. V takšnem primeru bi moral tožnik zatrjevati in izkazati, da obravnavanih dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v času prvega postopka. Tega bremena pa tožnik ni zmogel.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - osebni razlogi - ekonomski razlog
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s psihičnimi težavami, ki so posledica groženj družine bivšega dekleta in najdenega amuleta nesreče pred svojimi vrati.
Težav, ki jih tožnik uveljavlja, ni mogoče povezati z elementi preganjanja, saj ne gre za preganjanje na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja (prvi odstavek 27. člena ZMZ-1). Težave, ki jih je tožnik navajal, kot razlog za zapustitev izvorne države, so namreč težave zasebne narave.
V tožnikovih navedbah ni mogoče najti nobenih razlogov, ki bi kazali na to, da Maroko zanj ni varna izvorna država.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja
Prvi odstavek 117. člena GZ določa, da se za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, če gre za stavbo, evidentiran v katastru stavb, lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Iz razlogov izpodbijane odločbe, kot jih je s svojo obrazložitvijo dopolnil drugostopenjski organ, izhaja, da je bila tožnikova zahteva zavrnjena ob zaključku, da ni izpolnjen pogoj, da gre za pred 1. 1. 1998 zgrajen objekt, ki od tega datuma obstaja v enakem obsegu. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe, kot tudi iz upravnih spisov zadeve namreč izhaja, da je prvostopenjski organ po prejemu tožnikove zahteve s prilogami vpogledal še v evidence oziroma podatke zemljiškega katastra in katastra stavb ter na podlagi katastrskega grafičnega prikaza ugotovil, da tlorisni gabariti obstoječega objekta ne ustrezajo tlorisnim gabaritom objekta, kot je prikazan na aeroposnetku iz leta 1997, saj je razvidno, da je bil obravnavani objekt na vzhodni strani kasneje dozidan. S temi ugotovitvami je prvostopenjski organ zaključil, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 117. člena GZ, da pred 1. 1. 1998 zgrajen objekt od tedaj dalje obstoji v enakem obsegu, je prvostopenjski organ tudi seznanil tožnika z dopisom z dne 11. 2. 2020 in mu dal možnost, da se o njih izjavi. Prvostopenjski organ je torej odločal po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku v smislu določb 145. in 146. člena ZUP.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - odpadki - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka - dejanje preganjanja - diskriminacija
Tožena stranka stranka je pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, prav tako ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik je v postopku zatrjeval tudi pripadnost etnični skupini Berberov in v zvezi s tem diskriminacijo v primeru vrnitve v izvorno državo. Vendar pa se sodišče strinja s presojo tožene stranke, da tožnik zatrjevanih dejanj diskriminacije (povzetek je razviden iz točk od 9 do 14 obrazložitve te sodbe) ni opisal tako, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot preganjanje v smislu ZMZ-1. Da bi socialno ekonomska diskriminacija postala preganjanje, bi namreč moral zatrjevati (in nato tudi dokazati), da je bil (ali bi bil v primeru vrnitve) zaradi svoje berberske narodnosti žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki ima navedene lastnosti dejanj preganjanja oziroma da je ali bi bil zato deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov (prvi odstavek 26. člena ZMZ-1), saj le dejstvo, da je ekonomski (in socialni sistem) v izvorni državi zanj slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito. Navedenega pa tožnik ni navajal.
obnova postopka - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - načelo pomoči prava neuki stranki - stranski udeleženec
Upravni organ bi upoštevaje določbo drugega in četrtega odstavka 7. člena ZUP že na vlogo tožnika z dne 7. 10. 2020, ko je opozoril na črno gradnjo in vložil ugovor, moral postopati v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in stranki omogočiti, da lahko uveljavlja svoje pravice in jo poučiti o možnosti pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Tožničina prošnja za dodelitev BPP je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnica ne izkazuje verjetnosti uspeha za dopolnitev vloge, saj je bila opozorjena, da Upravno sodišče RS ni pristojno za sojenje v premoženjsko pravnih zahtevkih za povračilo škode, oziraje na to, da je tožnica ves čas zatrjevala le okoliščine v zvezi z nastankom škode.
ZVO-1 člen 20, 20/12. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE dolžne po zakonu v svojem imenu in za svoj račun zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovorost PRO prenesi na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto opadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.