ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2, 160/2-4. ZDR (1990 ) člen 36f, 36f/1, 36f/3. ZJS člen 19, 19/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - plača in drugi prejemki - odpravnina
Tožnik je s tožbo z dne 20.4.1998 zahteval, da sodišče ugotovi obstoj njegove terjatve do tožene stranke v višini 1,384.638,40 SIT.
Stečajni upravitelj je to terjatev v stečajnem postopku prerekal. Gre za odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja v višini 1,070.319,40 SIT ter za razliko med izplačano plačo in plačo po kolektivni pogodbi za čas od leta 1990 do leta 1992 v višini 314.319,00 SIT.
Takšno pravno stanje je trajalo do sprejetja novele Zakona o jamstvenem skladu (Ur. list RS, št. 53/99), ki v 19. členu določa, da imajo delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca, pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR. S to ureditvijo je zakonodajalec za naprej določil, da je položaj obravnavane kategorije delavcev z vidika obsega pravic enak položaju drugih presežnih delavcev. Takšna ureditev velja šele od uveljavitve novele Zakona o jamstvenem skladu v letu 1999 dalje, za obdobje pred tem pa se ni uveljavilo mnenje, da je treba delavcem, ki izgubijo zaposlitev v insolventnih organizacijah, priznati položaj presežnih delavcev po splošnih določilih zakona o delovnih razmerjih. Zakon o jamstvenem skladu torej v tej zadevi ne more biti pravna podlaga za priznanje odpravnine tožniku.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Pri prelomu leve podlakti, ki je v medicinski dokumentaciji opisan kot "prelom koželjnice ob zapestju in odlom koničastega izrastka podlaktnice s posledično vezivno poškodbo med končnim delom koželjnice in podlaktnice", in ki se je pozdravil brez posebnosti, tožnik pa opravlja svoje prejšnje delo zidarja, je ustrezna odškodnina v znesku 1,800.000,00 SIT. Odškodnina iz naslova skaženosti ni utemeljena, ker brazgotina povzroča le blago estetsko okvaro.
ZTPDR člen 58. ZDR (1990) člen 90, 90/1. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - subjektivni element, opredeljen v opisu disciplinske kršitve
Samo v primeru, če bi opredelitev disciplinske kršitve izrecno ali zaradi narave dejanja zahtevala kot poseben subjektivni element določen namen storilca, da bi dosegel kakšno posledico, ki ni znak disciplinske kršitve (in ki tudi ni treba, da je uresničena), bi bil podan direktni naklep obarvan s posebnim namenom (dolus coloratus). Ta okoliščina za tožniku očitani hujši kršitvi ni predstavljala konstitutivnega elementa, zato jo sodišče utemeljeno ni vrednotilo niti kot sestavino očitane kršitve niti kot obteževalno okoliščino.
ZTPDR člen 48, 48/1. ZDR (1990) člen 36d, 36d/1.ZPIZ člen 93.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - potek veljavnosti delovnega dovoljenja - delavec invalid - varstvo pravic delavcev
Nastanek invalidnosti sam po sebi ni razlog za prenehanje delovnega razmerja saj mu mora delodajalec, upoštevajoč invalidovo pravico po 93. členu ZPIZ, omogočiti nadaljevanje dela v smislu 1. odstavka 48. člena ZTPDR. Delovno razmerje pa lahko preneha iz drugih razlogov tudi delavcu invalidu. Samo v določbi 1. odstavka 36.d člena ZDR je kot pogoj za prenehanje delovnega razmerja delavcu invalidu določeno njegovo pisno soglasje.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - odločba sodišča druge stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj je revident prejel sklep drugostopenjskega organa tožene stranke in če je reagiral na sklep pred glavno obravnavo 20.6.1996. Sodišče druge stopnje zato brez ugotovljenega dejanskega stanja (sodišče druge stopnje lahko samo ugotavlja dejansko stanje samo v skladu z določbami 362. in 363.
člena ZPP) ni moglo pravilno uporabiti določb prvega odstavka 83. člena ZTPDR, ker za odločitev pomembna dejstva sploh niso bila ugotovljena.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 354/2-13, 373, 394, 394/1.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče druge stopnje na interni seji ni drugače ocenilo listin, ampak je brez pritožbene obravnave in brez dokazne ocene izvedenih dokazov spremenilo dejansko stanje. To pomeni, da je brez dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje neposredno izvedenih dokazov, ugotovilo drugačno dejansko stanje. V takem postopku pa je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi z uveljavljeno kršitvijo 373. člena ZPP, prav tako pa tudi po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77, saj strankam ni bila dana možnost razpravljati o dejstvih, ki jih ima drugostopno sodišče pri rešitvi spora za odločilne.
ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZPP (1977) člen 333.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - plače in drugi prejemki - vodilni delavec - izguba pravice do izplačila odpravnine
Ker je vodilnemu delavcu prenehalo delovno razmerje po dokazani lastni krivdi, ni upravičen do izplačila odpravnine. To pravico bi izgubil tudi v primeru, če bi bil s te funkcije brez utemeljenega razloga predčasno razrešen.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 9. ZDR (1990) člen 90, 90/1. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - olajševalne okoliščine - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Zaradi številnih olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je sodišče prve stopnje na podlagi 90. člena ZDR pogojno odločilo izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, niso dokazani resni razlogi iz Konvencije MOD št. 158 za prenehanje delovnega razmerja. Te razloge mora dokazati delodajalec.
Po določbi 8. člena navedene Konvencije in po določbi 2. točke prvega odstavka 24. člena ZDSS je sodišče pristojno presojati vse razloge in druge okoliščine, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali je dan resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 71-6, 382, 382/2, 392. ZDSS člen 22.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazuma - plače in drugi prejemki - odpravnina - izločitev sodnika - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. V sodnem postopku v zadevi, o kateri je odločalo tudi revizijsko sodišče (VIII Ips 130/95) je bilo ugotovljeno, da predlagatelju delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo kot presežnemu delavcu v smislu določil ZDR o prenehanju delovnega razmerja delavcev iz operativnih razlogov, temveč na podlagi sporazuma. V sporazumu je bila tožniku zagotovljena odpravnina kot pravica, ki je bila dogovorjena po načelih prostega urejanja pogodbenih razmerij med pogodbenimi strankami, saj tožena stranka v zvezi z odpravnino ni bila dolžna tožniku predlagati dogovora o odpravnini v višini, ki jo določa zakon v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja presežnih delavcev.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela
Vprašanje, ali gre za upravičeno odsotnost z dela, je treba obravnavati v vsakem primeru posebej, saj je za pravilno odločitev pomembnih več dejstev, ki niso v vsakem primeru enaka. Predvsem je treba v postopku ugotoviti, kdaj in v kakšnih primerih je ob poznavanju odločitve o zdravstveni zadržanosti ali nezadržanosti delavca, riziko nespoštovanja odločitev pristojnih zdravstvenih organov v primeru odsotnosti z dela, prešel na stran delavca in kaj je z dolžnostjo delavca, da o svojem zdravstvenem stanju (tudi postopkih) obvešča delodajalca.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - prevzem delavca na delo v drugo organizacijo - sporazum o prevzemu - sklep o prehodu k drugemu delodajalcu
Določila 1. odstavka 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarsko dejavnost določajo, da se delodajalca lahko sporazumeta tudi o prevzemu delavcev, če za to obstajajo predpisani pogoji, med katerimi je tudi pogoj, da gre za prehod vseh delavcev k drugemu delodajalcu, katerim je treba zagotoviti drugo ustrezno zaposlitev. Določila omenjene kolektivne pogodbe določajo tudi izjemo. Delavec ni prevzet, če sam pisno izjavi, da soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu. Določila tretjega odstavka 15. člena omenjene kolektivne pogodbe posebej določajo, da je delodajalec dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklep o prehodu k novemu delodajalcu, ki z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z dokončnim sklepom o prehodu.
Ni bila tožničina dolžnost, da bi posebej zahtevala izdajo sklepa o prehodu in ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi, saj je lahko utemeljeno pričakovala, da bosta navedeni pravni osebi z njo ravnali enako kot z drugimi delavci, katerim je bil zagotovljen prehod. Tožnica je bila torej upravičena zahtevati, da ji obe pravni osebi omogočita prehod k revidentu z učinkom od dneva, določenega s sporazumom o prehodu.