posojilo - pogodba o zavarovanju terjatev - zavarovanje posojila "nepreklicno na poziv"
Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.
ZDen člen 68.ZLPP člen 20, 20/1, 20/6.ZSKZ člen 14, 14/3. ZUS člen 59, 59/1, 74.
izločitev kmetijskih zemljišč - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Če podjetje ne izvede lastninskega preoblikovanja v roku iz 1. odstavka 20. člena ZLPP, pristojnosti glede izbire in izvedbe postopka preoblikovanja v tem zakonu (6. odstavek 20. člena) preidejo na Agencijo. Zato bi morala to upoštevati tudi tožena stranka v pritožbenem postopku, saj ne glede na to, ali obstaja začasna odredba o prepovedi razpolaganja z zemljišči ali ne, ne morejo biti predmet lastninskega preoblikovanja nezazidana stavbna zemljišča, ki bi po 3. odstavku 14. člena ZSKZ kot last RS morala biti prenesena na Sklad in izločena iz sredstev podjetja pred ugotovitvijo družbenega kapitala za lastninsko preoblikovanje.
ZUS člen 1, 1/4, 2, 2/3, 3, 3/1, 34, 34/1-1, 73.ZLS člen 100, 100/5.ZUstS člen 21. URS 160.
razveljavitev odloka o proračunu
Proračun Mesta Ljubljane ni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o konkretni pravici ali obveznosti. Tudi ne gre za predpis, ki bi urejal posamična razmerja, ampak za predpis lokalne skupnosti. Spora tudi ni možno opredeliti kot spor med občinami, saj Zakon o lokalni samoupravi upravni spor dopušča le, če arbitraže ni bilo možno oblikovati, ali če spora ni bilo možno rešiti v arbitražnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
V skladu s 4.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi predloga za odpravo pripora, saj ne gre za odločbo, s katero je bilo odločeno o odreditvi ali podaljšanju pripora, zato jo je vrhovno sodišče po 2. odst. 423. čl. ZKP zavrglo.
odškodninska odgovornost - služenje vojaškega roka - pojem nevarne dejavnosti - odgovornost države - krivdna odgovornost - vzročna zveza - skakanje v daljavo - pravno mnenje - povrnitev negmotne škode
Skakanje v daljavo z zaletom je običajna športna aktivnost. Zato kot tekmovanje v skoku v višino s palico, ki se pravilno izvaja, ni nevarna dejavnost, saj gre za športno disciplino, pri kateri lahko pride do škode le izjemoma in ne predstavlja povečanega, izjemnega rizika glede na večino vsakdanjih opravilih (primerjaj pravno mnenje, objavljeno v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. 1/91, str. 13).
Ker je prišlo do tožnikove poškodbe zaradi tega, ker skakanje ni bilo pravilno organizirano, saj se ni izvajalo na športnem terenu in doskočišče ni bilo pravilno urejeno, za kar bi morala poskrbeti tožena stranka, je ta krivdno odgovorna za opustitev. Ker tožnik ni mogel zavrniti skakanja in se je na služenju vojaškega roka moral podrediti tej aktivnosti, tožena stranka odgovarja za škodo po prvem odstavku 154. člena ZOR.
subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - sosporniki - soglasje toženca
Po drugem odstavku 196. člena ZPP se lahko ob pogojih iz prvega odstavka istega člena pridruži tožniku do konca glavne obravnave nov tožnik. Soglasje toženca za takšno subjektivno spremembo tožbe ni potrebno.
povzročitev škode - odločba sodnika za prekrške - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Odločba občinskega sodnika za prekrške je pravnomočni akt oblastvenega organa, ki veže vsakogar. Če je bila pravnomočna odločba izvršena, ni mogoče očitati občinskemu sodniku za prekrške nikakršne nezakonitosti, saj bi se nezakonitost lahko uveljavljala proti odločbi le s pravnimi sredstvi v skladu z določili dvanajstega in trinajstega poglavja ZP (1983) in ne s tožbo, kot je to storila tožeča stranka.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZTLR 33. ODZ paragraf 432, 440, 1500. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 1, 1/2, 38, 38/1, 39, 39/1, 70.
pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica - pridobitni način - nacionalizacija - pravica uporabe - večkratna prodaja nepremičnine
Močnejša je pozneje pošteno in zemljiškoknjižno pridobljena lastninska pravica kakor lastninska pravica tistega, ki je nepremičnino sicer prej kupil, pa se ni vknjižil.
Pravica uporabe, ki je bila (nepravilno) vpisana v zemljiški knjigi po nacionalizaciji zemljišča v korist občine in je bila pozneje priznana z izjavo le-te bivšemu lastniku, pomeni, da je trajala ves čas.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUP (1986) člen 249. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - naziv svetovalec
Tožena stranka je preverjala le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec po pravilniku iz leta 1992, ne pa tudi pogoje za napredovanje glede na pravilnik iz leta 1994. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne more pa tožnica uveljavljati obnove postopka.
Postopek, na katerega naj bi se nanašal predlog za obnovo, je bil začet na zahtevo tožnice, da se ji podeli naziv mentorica, in končan z odločbo o podelitvi naziva mentorica. Ker je predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, in ker je tožnica v tem postopku v celoti uspela, nobeno dejstvo ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve.
povrnitev negmotne škode - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - samostojnost zahtevkov za posamezne oblike negmotne škode
Sodišče je vezano na višino zahtevka za posamezno obliko nepremoženjske škode in ne more prisoditi odškodnine preko postavljenega zahtevka v okviru skupnega zahtevka kot seštevka uveljavljenih odškodnin.
Če nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, gre upravičencu odškodnina po določbi 42. člena ZDen, o tem pa lahko odloča upravni organ le na podlagi spremembe zahtevka vlagatelja.
Pravilno je sklicevanje tožene stranke na 88. člen ZDen in na določbo pogodbe (7. člen) med tožečo stranko in občino, da se v primeru, če iz kakršnihkoli razlogov, ki niso nastali po krivdi tožeče stranke, ne bo možna gradnja podstrešja, tožeča stranka zaveže prenesti to podstrešje brezplačno nazaj na občino.
delavci v državni upravi - imenovanje svetovalca vlade - razporeditev na delovno mesto po prenehanju funkcije člana računskega sodišča
Vlada le imenuje višje upravne delavce, njihove naloge pa so opredeljene v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v državnem organu, razporeditev pa se določi z odločbo predstojnika.
Zden člen 67, 67/3.ZZZDR člen 181, 181/1-4, 211, 212.
skrbništvo za posebne primere
Upravni organ mora odpraviti navzkrižje interesov in postaviti skrbnika, v soglasju z vsemi prizadetimi strankami, in od katerega bo mogoče pričakovati, da bo zastopal interese vseh do pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
ZDen člen 16, 16/3, 51, 51/1, 73, 73/1. ZVGLD člen 57, 57/3.
stranke v postopku denacionalizacije - zavezanec - lovska družina
ZVGLD je dal lovskim organizacijam položaj družbenih organizacij in s tem opredelil njihovo premoženje kot družbeno. Zato niso podane ovire za vračanje iz 3. odstavka 16. člena ZDen.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - revizija v obnovitvenem postopku - meje preizkusa odločbe druge stopnje
Razčiščevanje v pritožbi zatrjevanega (spornega) dejanskega stanja ne more biti predmet obnove postopka, saj ne gre niti za nove dokaze niti za nova dejstva, ker je bilo vse zatrjevano že pred pravnomočnostjo zadeve. Ker sta sodišči vsebinsko odločali enako, za pravilno odločitev ni bistveno, ali je o predlogu za obnovo postopka odločalo sodišče prve ali sodišče druge stopnje, ker odločitev ne bi mogla biti drugačna, tako da ni mogoče ugotavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike plače - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče soglaša z revizijsko trditvijo, da sodišče ob stališču, da terjatve delavcev iz naslova plač v višini, ki presegajo izplačane zajamčene plače zaradi insolventnosti izplačevalca ne ugasnejo, ne bi smelo zavrniti tožbenega zahtevka revidentk in revidenta. Zavrnitev tožbenega zahtevka ob istočasni ugotovitvi, da terjatve revidentk in revidenta niso ugasnile, predstavlja pomanjkljivost, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti, ker izrek nasprotuje obrazložitvi.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti - motnje delovnega procesa - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - pogojna odložitev disciplinskega ukrepa
Po določbah 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so določene z ustrezno pravno normo, če ima kršitev posledice, med katerimi zakon omenja tudi motenje delovnega procesa. Izvršitev tega disciplinskega ukrepa je mogoče pogojno odložiti za čas, ki ga določa zakon (90. člen ZDR). Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo v dokaznem postopku dokazano, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko je med delovnim časom zbadal sodelavca pod rebra in mu govoril o lastnih družinskih razmerah ter s tem ko je sodelavcu kazal pištolo ter ga s tem vznemirjal pri delu, storil hujšo disciplinsko kršitev, ki mu je bila očitana. S tem je motil sodelavce pri delu in normalni tek delovnega procesa.