Zgolj teža kaznivega dejanja in obdolženčevo sorodstveno razmerje do (privilegiranih) prič, ki jih bo potrebno zaslišati na glavni obravnavi, ne da bi bilo izkazano, da je obdolženec med preiskavo storil kakršnokoli dejanje, ki bi utemeljevalo bojazen, da bo na te priče vplival, ne zadošča za obstoj pripornega razloga po 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP.