brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnik je organiziran kot gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo). Ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni upravičenec do BPP po določbi 10. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik po nevedni določbi ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov in zato ne more biti upravičenec do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso navedene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnica izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerem se izterjuje izvršljiva obveznost, ugotovljena z izvršilnimi naslovi, ki se nanašajo na neporavnane obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 7. 10. 2015, do dneva odjave prosilke iz obveznega socialnega zavarovanja), kar pomeni, da jeglede na fazo upravnega postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, treba pritrditi zaključku tožene stranke, da tožeča stranka v tem upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov oziroma dokazov za in proti (kot napačno organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev), ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravic do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odložitev odstranitve iz države - sorazmernost ukrepa
Obstaja dejanska podlaga za to, da se tožniku omeji gibanje na podlagi 3. alinee prvega o dstavka 84. člena ZMZ-1. Predvsem prepriča dejstvo, da je tožnik zahtevo za uvedbo ponovnega postopka podal šele en mesec za tem, ko mu je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito ter neposredno za tem, ko mu je bila izdana odločba o odstranitvi, podal pa jo je iz povsem drugih razlogov, kot so bili tisti, ki jih je navedel v prvi prošnji. Drugačne razloge (mladoletnost in to, da je gej) pa je, kot sam pove, navedel po nasvetu prijatelja, zaradi česar je utemeljeno domnevati, da je bil tožnikov namen pri vložitvi zahteve v tem, da zadrži oziroma ovira izvedbo odstranitve iz Slovenije, ki mu je bila sicer nesporno odrejena z odločbo o vrnitvi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančno stanje prosilca - obrazložitev odločbe
Organ za brezplačno pravno pomoč v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja prosilca in njegove družine nobene materialnopravne podlage na navaja, ne navaja pa niti za odločitev relevantnih dejstev. Tako iz njegovih ugotovitev ni razvidno, kakšen je mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), niti to, ali presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi mu bila operacija, za katero trdi, da jo potrebuje, da bi si izboljšal svoje zdravstveno stanje, zavrnjena zaradi njegove rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Tožnik tožbo gradi na trditvi, da je invalid, da so invalidi posebna družbena skupina in da je v Maroku diskriminiran, saj mu kot invalidu ni nudena ustrezna zdravstvena oskrba ter druge pravice, ki jih zagotavlja Konvencija o pravicah invalidov. Sodišče ugotavlja, da tožnik svojih trditev ni z ničemer izkazal niti jih v osebnem razgovoru ni utemeljil, oziroma obrazložil.
Tožnikova izvorna država je z Odlokom Vlade RS o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), tožnik pa niti ob vložitvi prošnje niti v osebnem razgovoru in niti v tožbi ni navedel (izkazal) nobene individualne okoliščine, ki bi kakorkoli dopuščala odstop od uporabe koncepta varne države.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 9, 66, 66/1, 66/3, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
Iz dikcije 125. člena ZCes-1 izhaja, da se Pravilnik o projektiranju cest, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom, uporablja še naprej, vse do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi ZCes-1. Ker je 9. člen ZCes-1 med drugim predvidel tudi sprejetje predpisov na področju projektiranja cest, kamor spada sporni Pravilnik, sodišče pritrjuje stališču organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da njegova uporaba ni v nasprotju ZCes-1.
Predlagana postavitev objekta za oglaševanje ne izpolnjuje pogoja oddaljenosti več kot 100 metrov pred oziroma 50 metrov za kanaliziranim križiščem, zato je lokacija predmetnega objekta za obveščanje in oglaševanje zaradi bližine kanaliziranega križišča neustrezna.
ZTuj-2 člen 51, 51/2, 60, 60/2, 72. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - odstranitev iz države - pravni interes za vložitev tožbe
Po določbi drugega odstavka 60. člena ZTuj-2 sme tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja (da so tožniki takšno prošnjo vložili pravočasno ni sporno), ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se izda posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Glede na navedeno so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več. Postopek po 73. členu ZTuj-2 pa se nanaša na situacijo, ko tujec prebiva v Republiki Sloveniji brez dovoljenja in ga je zato treba odstraniti. Ker pa v obravnavanem primeru glede na to, da je tožnikom izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ni razlogov za njihovo odstranitev, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Tožniki si torej pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi.
verifikacija stare devizne vloge - nepopolna vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki naložilo odpravo pomanjkljivosti in jo pozvalo k predložitvi prevoda tožbe v slovenski jezik in dopolnitvi tožbe tako, da navede tožečo in toženo stranko ter razloži, zakaj toži, in predlaga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost ter k imenovanju pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj, obenem pa ji postavilo še začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožeči stranki pošlje navedeni sklep. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 5. 1. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odpoved najemne pogodbe
Pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč, o katerem govori določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP, je pričakovani izid zadeve. Tožnik pa v predmetni zadevi niti ne pričakuje, da bi v tem postopku uspel, da bi bila torej tožba lastnika stanovanja na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja zavrnjena, ampak želi le čim bolj odložiti čas, ko se bo moral iz stanovanja izseliti. To pa je v nasprotju z upravičenim interesom lastnika stanovanja, da najemniku, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po najemni pogodbi, le to odpove in zahteva izpraznitev stanovanja oziroma z načelom pravičnosti, kar kot razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa tretji odstavek 24. člena ZBPP.
ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. ZMZ-1 člen 34, 34/4, 42, 42/2, 83, 83/1, 83/1-1,.
Tudi če so izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZMZ-1, prosilec nima iztožljive pravice, da je nastanjen na zasebnem naslovu, ne glede na morebitne druge pravno relevantne okoliščine. Za prosilca za mednarodno zaščito namreč ne velja pravica do svobodne izbire prebivališča, kajti ta pravica pripada „državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic“. Tožnik pa nima dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, ampak mu kot prosilcu za mednarodno zaščito pripada zgolj „pravica ostati“ v Sloveniji do zaključka obravnave. Poleg tega je zakonodajalec predpisal, da pristojni organ „lahko“ odobri nastanitev na zasebnem naslovu.
Tožena stranka ne more zgolj na podlagi dejstva, da prosilec ni predložil dokumenta iz 97. člena ZTuj-2, zavrniti prošnje za nastanitev na zasebnem naslovu, ampak bi morala za takšno odločitev utemeljiti dvom, da se tožnik v postopku predstavlja s pravim imenom, priimkom, ali da obstaja precejšen dvom, da prihaja iz države, ki naj bi bila njegova izvorna država.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - izstopni DDV - simuliran (navidezni) pravni posel - povezane osebe
Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je šlo le za „papirnato“ trgovanje z blagom, konkretno z bakreno pločevino velike vrednosti. V prodajni verigi so sodelovale družbe, katerih direktorji se med seboj poznajo. Direktorji družb so se dogovarjali o poslih in se je tako verižila „papirnata“ prodaja bakrene pločevine, pri čemer so bili vsi računi za predmetno pločevino med družbami izdani istega dne. Računi tudi niso bili plačani (ni bilo denarnega toka), gre za delne pobote oziroma kompenzacije, prav tako ni bila plačan DDV, zaračunan na navedenih računih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik ni (so)lastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, zadevne nepremičnine tudi nihče ne uporablja, zato je pravilen zaključek sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnika v zvezi s tožbo (v pravdi po 133. členu OZ). Ker prosilec brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku pritožbe. Glede na navedeno, je pravilen zaključek toženke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oz. je zadeva očitno nerazumna in je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP pravilna.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Tujec, kateremu je bila prošnja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu ZDRS zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, lahko vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem odstavku 1. člena ZUSDDD v roku treh let od uveljavitve tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe ali sklepa, če postane odločba ali sklep dokončen po uveljavitvi tega zakona. Ker je tožnik prošnjo na podlagi 1.b člena ZUSDDD vložil 4. 11. 2015, je bila prošnja vložena prepozno in je ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - predlagalni postopek - popolna vloga - prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - vezanost upravnega organa na zahtevek
Postopek vračila premoženjskih pravic po ZPVAS je predlagalni postopek (8. člen) in je organ vezan na obseg zahtevka, kot je v zahtevi opredeljen.
Jasno izraženega zahtevka ne morejo nadomestiti podatki, ki naj bi izhajali iz prilog in ki naj bi se nanašali na drugega upravičenca. Organ ni dolžan sklepati ali celo ugibati prave oziroma resnične volje stranke, kot to nakazuje tožnica, temveč je dolžan vlogo obravnavati v obsegu, kot iz nje izhaja, in na način, kot mu nalaga zakon.
Predpisan rok (30. 6. 2001) po ZPVAS (9. člen) je zakonsko določen prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
Materialno pravo je nepravilno uporabljeno, saj stališča o navideznosti spornih pravnih poslov, ki jih zatrjuje prvostopenjski organ, ni mogoče preizkusiti v smislu navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in v smislu relevantnih razlogov, ki se upoštevajo pri tem preizkusu in ki morajo imeti podlago v dejanskem stanju. Ker tega, katera dejstva so pravno relevantna in primerno pravno podlago za odločitev ni pojasnila niti toženka, saj ni pojasnila, kolikor gre za navidezne posle po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2, pravnega zaključka v smislu izpolnjevanja pogojev za opredelitev posla kot navideznega oziroma ni pojasnila za kakšno zlorabo predpisov gre (četrti odstavek 74. člena ZDavP-1), v posledici tega pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je zato izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (druga točka prvega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).
verifikacija stare devizne vloge - nepopola vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 4. 2. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica v tem upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, katero je slednja v vmesnem času izrekla za nično. V skladu s prvim odstavkom 281. člena ZUP se v primeru, da se odločba izreče za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Takšna odločba torej ne more imeti več pravnih učinkov. Glede na navedeno tožnica v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega upravnega spora, zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 126, 129, 129/1, 129/1-1. ZEN člen 6, 6/8, 9.
geodetske storitve - upravna zadeva - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ker ZEN ne določa, da se v primeru ugotovitve napak in nepravilnosti v zvezi z izvedbo geodetskih storitve vodi upravni postopek, ali izda upravna odločba, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zadeva odprave napak ali nepravilnosti na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN ni upravna zadeva.