verifikacija stare devizne vloge - nepopolna vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki naložilo odpravo pomanjkljivosti in jo pozvalo k predložitvi prevoda tožbe v slovenski jezik in dopolnitvi tožbe tako, da navede tožečo in toženo stranko ter razloži, zakaj toži, in predlaga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost ter k imenovanju pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj, obenem pa ji postavilo še začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožeči stranki pošlje navedeni sklep. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 5. 1. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnica izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerem se izterjuje izvršljiva obveznost, ugotovljena z izvršilnimi naslovi, ki se nanašajo na neporavnane obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost (prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 7. 10. 2015, do dneva odjave prosilke iz obveznega socialnega zavarovanja), kar pomeni, da jeglede na fazo upravnega postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, treba pritrditi zaključku tožene stranke, da tožeča stranka v tem upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov oziroma dokazov za in proti (kot napačno organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje svojo odločitev), ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravic do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavnoskladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi mu bila operacija, za katero trdi, da jo potrebuje, da bi si izboljšal svoje zdravstveno stanje, zavrnjena zaradi njegove rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Tožnik tožbo gradi na trditvi, da je invalid, da so invalidi posebna družbena skupina in da je v Maroku diskriminiran, saj mu kot invalidu ni nudena ustrezna zdravstvena oskrba ter druge pravice, ki jih zagotavlja Konvencija o pravicah invalidov. Sodišče ugotavlja, da tožnik svojih trditev ni z ničemer izkazal niti jih v osebnem razgovoru ni utemeljil, oziroma obrazložil.
Tožnikova izvorna država je z Odlokom Vlade RS o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), tožnik pa niti ob vložitvi prošnje niti v osebnem razgovoru in niti v tožbi ni navedel (izkazal) nobene individualne okoliščine, ki bi kakorkoli dopuščala odstop od uporabe koncepta varne države.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odpoved najemne pogodbe
Pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč, o katerem govori določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP, je pričakovani izid zadeve. Tožnik pa v predmetni zadevi niti ne pričakuje, da bi v tem postopku uspel, da bi bila torej tožba lastnika stanovanja na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja zavrnjena, ampak želi le čim bolj odložiti čas, ko se bo moral iz stanovanja izseliti. To pa je v nasprotju z upravičenim interesom lastnika stanovanja, da najemniku, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po najemni pogodbi, le to odpove in zahteva izpraznitev stanovanja oziroma z načelom pravičnosti, kar kot razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa tretji odstavek 24. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odložitev odstranitve iz države - sorazmernost ukrepa
Obstaja dejanska podlaga za to, da se tožniku omeji gibanje na podlagi 3. alinee prvega o dstavka 84. člena ZMZ-1. Predvsem prepriča dejstvo, da je tožnik zahtevo za uvedbo ponovnega postopka podal šele en mesec za tem, ko mu je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito ter neposredno za tem, ko mu je bila izdana odločba o odstranitvi, podal pa jo je iz povsem drugih razlogov, kot so bili tisti, ki jih je navedel v prvi prošnji. Drugačne razloge (mladoletnost in to, da je gej) pa je, kot sam pove, navedel po nasvetu prijatelja, zaradi česar je utemeljeno domnevati, da je bil tožnikov namen pri vložitvi zahteve v tem, da zadrži oziroma ovira izvedbo odstranitve iz Slovenije, ki mu je bila sicer nesporno odrejena z odločbo o vrnitvi.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 9, 66, 66/1, 66/3, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
Iz dikcije 125. člena ZCes-1 izhaja, da se Pravilnik o projektiranju cest, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom, uporablja še naprej, vse do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi ZCes-1. Ker je 9. člen ZCes-1 med drugim predvidel tudi sprejetje predpisov na področju projektiranja cest, kamor spada sporni Pravilnik, sodišče pritrjuje stališču organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da njegova uporaba ni v nasprotju ZCes-1.
Predlagana postavitev objekta za oglaševanje ne izpolnjuje pogoja oddaljenosti več kot 100 metrov pred oziroma 50 metrov za kanaliziranim križiščem, zato je lokacija predmetnega objekta za obveščanje in oglaševanje zaradi bližine kanaliziranega križišča neustrezna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - kmetija
Nepremičnine tožničinega partnerja predstavljajo premoženje, ki se v smislu ZUPJS upoštevajo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP. Razlog, ki ga navaja tožnica, da gre za za zaokroženo celoto nepremičnin, ki skupaj s hišo, v kateri biva tožničina družina, predstavljajo kmetijo, po presoji sodišča ne predstavlja premoženja, ki bi ga bilo treba izvzeti oziroma ga tožena stranka ne bi smela upoštevati. Sporne nepremičnina tako predstavljajo premoženje, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč v konkretnem primeru moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice, zato navedb o slabem premoženjskem stanju tožnice ni mogoče upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč v isti zadevi z dvema odločbama, prav tako je z dvema ločenima sklepoma odločila o njegovi obveznosti vračila izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ne glede na to pa je treba zadevo v vidika ugotavljanja uspeha v postopku in pridobljenega premoženja na podlagi 48. člena ZBPP obravnavati kot celoto.
V končni fazi je tožnik prejel premoženje v višini manjši od stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker je torej tožena stranka z izpodbijanima sklepoma tožniku skupno naložila povrnitev stroškov BPP v višjem znesku, kot ga je sam prejel, je po presoji sodišča napačno uporabila določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnici je bil poziv za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP vročen v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP, dne 5. 2. 2017. Rok za dopolnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP je torej iztekel 7. 2. 2018. Ker tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je organ za BPP njeno vlogo pravilno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zahtevek stranke
BPP se po tem zakonu dodeli v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, pri čemer se za sodno varstvo šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi (169. člen ZKP) oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice (170. člen ZKP). Iz upravnega spisa izhaja, da je v konkretni zadevi tožnica zaprosila za BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju se izda na podlagi 60. člena ZNPPo), takšno postopanje pa ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. V smislu določb ZBPP se BPP lahko dodeli v zadevah sodnega kazenskega postopka, kar pa prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju na podlagi ZNPPol, ni.
ZDoh-2 člen 15, 105, 108, 124, 125, 126, 131. ZDavP-2 člen 58, 131.
davek od osebnih prejemkov - akontacija dohodnine - ugotovitvena odločba - pravni učinek ugotovitvene odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno in konkretno sklicuje na davčne posledice in učinke ugotovitvene odločbe v predhodno navedenem DIN in iz teh učinkov izpeljuje davčne posledice tudi v obravnavani zadevi, ki je predmet tega spora. Z odpravo ugotovitvene odločbe so odpadli razlogi davčnega organa glede davčnih posledic izkazanih in vodenih poslovnih učinkov v glavni knjigi (prvega) tožnika iz naslova naslova razpolaganja s poslovnim deležem v družbah F. d.o.o. in E. d.o.o. ter iz naslova dolgoročne obveznosti do B.B. Ob takem stanju stvari, dejanski in pravni zaključki, ki slonijo na predhodno ugotovljenih okoliščinah iz odpravljene ugotovitvene odločbe, ne morejo imeti relevantnih posledic v obravnavani zadevi, drugačnih relevantnih razlogov pa davčni organ in toženka nista navedla.
Materialno pravo je nepravilno uporabljeno, saj stališča o navideznosti spornih pravnih poslov, ki jih zatrjuje prvostopenjski organ, ni mogoče preizkusiti v smislu navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in v smislu relevantnih razlogov, ki se upoštevajo pri tem preizkusu in ki morajo imeti podlago v dejanskem stanju. Ker tega, katera dejstva so pravno relevantna in primerno pravno podlago za odločitev ni pojasnila niti toženka, saj ni pojasnila, kolikor gre za navidezne posle po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2, pravnega zaključka v smislu izpolnjevanja pogojev za opredelitev posla kot navideznega oziroma ni pojasnila za kakšno zlorabo predpisov gre (četrti odstavek 74. člena ZDavP-1), v posledici tega pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je zato izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (druga točka prvega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).
odmera davka v posebnih primerih - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - prijava premoženja - dokazno breme
Cenitev kot vrsta ugotovitvenega postopka se uporablja tudi po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, pri čemer pa se takšna davčna osnova ugotavlja s pomočjo različnih metod. Katero od metod naj davčni organ uporabi, je v sferi slednjega in ni predmet diskusije z zavezanci. Tožnik torej meša pojme same cenitve in metod cenitve ter predmeta cenitve (razlike med vrednostjo premoženja (manj obveznosti), sredstev in njihove porabe ter dohodki). Po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za način določitve davčne osnove s cenitvijo, ki je potrebna v primerih, ko zavezanec ne predloži oziroma ne zagotovi podatkov, ki so potrebni za obdavčenje.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - izstopni DDV - simuliran (navidezni) pravni posel - povezane osebe
Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je šlo le za „papirnato“ trgovanje z blagom, konkretno z bakreno pločevino velike vrednosti. V prodajni verigi so sodelovale družbe, katerih direktorji se med seboj poznajo. Direktorji družb so se dogovarjali o poslih in se je tako verižila „papirnata“ prodaja bakrene pločevine, pri čemer so bili vsi računi za predmetno pločevino med družbami izdani istega dne. Računi tudi niso bili plačani (ni bilo denarnega toka), gre za delne pobote oziroma kompenzacije, prav tako ni bila plačan DDV, zaračunan na navedenih računih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik ni (so)lastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, zadevne nepremičnine tudi nihče ne uporablja, zato je pravilen zaključek sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnika v zvezi s tožbo (v pravdi po 133. členu OZ). Ker prosilec brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku pritožbe. Glede na navedeno, je pravilen zaključek toženke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oz. je zadeva očitno nerazumna in je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP pravilna.