V obravnavanem primeru predlagateljici (še) nista vložili tožbe, s katero bi izpodbijali upravna akta, katerih zadržanje izvršitve predlagata in zato upravni spor glede odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ju je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Koper izdal predlagateljicama, še ne obstaja. To pa pomeni, da procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena in je zato sodišče njun predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.
ZNISESČP člen 7, 7/4. ZUP člen 57, 57/2, 129, 129/1, 129/1-4, 130, 153.
verifikacija stare devizne vloge - zavrženje zahteve - isti zahtevek
Že iz tožničinih navedb v tožbi in pripravljalni vlogi izhaja, da je vložila zahtevo za verifikacijo tiste devizne vloge, ki jo je podedovala po svojem pokojnem očetu in o kateri je tožena stranka že pravnomočno odločila. Tožnica je torej uveljavljala isti zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem (že pravnomočno zaključenem) postopku.
obnova postopka - obnovitveni razlog - smrt stranke - nemožnost udeležbe v postopku - prenehanje pooblastila odvetniku
Smrti upravičenca ne gre šteti kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Prav tako smrti upravičenca ni mogoče šteti za takšno dejstvo, na podlagi katerega bi tožena stranka, če bi zanj vedela, sprejela drugačno odločitev. Tožena stranka je pravilno ugotovila, kdo je stranka (saj pooblastilo ne preneha, če stranka umre, tožena stranka pa o smrti stranke tekom postopka vse do dokončnosti oziroma pravnomočnosti informativnega izračuna ni bila obveščena oziroma seznanjena), kot tudi višino devizne vloge. Tožnica pa je, ne glede na to da informativni izračun glasi na pokojnega, kot dedinja po pokojnem pridobila pravico iz naslova stare devizne vloge.
ZZSDT člen 12, 12/4, 12/6, 18, 18/1, 18/1-2, 42. ZTuj-2 člen 37, 55, 55/1, 55/1-6. ZUP člen 210, 214.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - odločba o prekršku - zbirna odločba - začasna odredba - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ni predvidena izdaja posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, ampak je takšna prepoved posledica, ki po zakonu sledi, če je podan kateri izmed dejanskih stanov, ki so opredeljeni v 42. členu ZZSDT. V primeru negativnega akcesornega akta je potrebna tudi polna obrazložitev o tem, ki jo je treba podati v obrazložitvi negativne zbirne odločbe. Toženka se torej ne more zgolj sklicevati, da Zavod soglasja ni podal, ampak mora v takšnem primeru v izpodbijani odločbi obrazložiti dejanske in pravne razloge, ki narekujejo zavrnitev soglasja. V obrazložitvi izdane odločbe mora toženka odločitev utemeljiti z dejanskega in pravnega vidika, kot to zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, pri čemer se mora opredeliti do pomena navedb, ki jih je v postopku podala stranka.
Če je o tožbi pravnomočno odločeno, začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 ni več mogoče izdati, kar velja tudi za začasno odredbo po tretjem odstavku navedene določbe.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - obrazložitev odločbe - fizična oseba - samostojni podjetnik
Tožena stranka se je postavila na stališče, da sta B.B. in B.B. s.p. dve različni osebi, vendar pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila na kateri dejanski in pravi podlagi je prišla do takega zaključka. Prav tako se ni opredelila do ugovora tožnice, da gre za isto osebo. Sodišče ugotavlja, da obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, je zato nepopolna.
dohodnina - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Drugostopenjski organ, ki je hkrati nadzorstveni organ, ne more odločati o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe, če je sam odločal o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo ter tako odločbo presodil za zakonito.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero - razlikovanje med zavezanci - igralnica - exceptio illegalis - načelo enakosti pred zakonom
Višina obveznosti posameznega zavezanca mora biti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna lokacija.
Občina Šempeter - Vrtojba, ni dovolj pojasnila, zakaj so zavezanci, ki uporabljajo zazidana stavbna zemljišča za dejavnost igralnic, obremenjeni sorazmerno višje kot drugi, ki opravljajo ostalo zabaviščno dejavnost.
Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerih višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to predhodno zahteva primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lokaciji in to tako z vidika opravljanje primerljivih kot z vidika opravljanja drugih dejavnosti.
Zgolj trditve o večji možnosti ustvarjanja dohodka v igralnicah zaradi neposredne bližine meje z Italijo, njihovo nepretrgano delovanje, bližina bencinskih servisov, koriščenje javne infrastrukture ter odklonski pojavi v okolju ne pojasnjujejo razmerij med različnimi obremenitvami zavezancev, ki na isti lokaciji opravljajo svojo dejavnost, zlasti ne med zavezanci, ki opravljajo dejavnost iste vrste.
ZDavP-2 člen 143. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 390, 408, 408/2.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust dolga - prednostna terjatev
Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki imajo, ne glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
javni uslužbenec - delavec policije - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v naziv
V obravnavanem primeru gre za situacijo imenovanja tožnika v uradniški naziv iste stopnje zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je tožnik premeščen. Ker je imenovanje v drug naziv pogoj za izvrševanje nalog na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, oba naziva pa sta iste stopnje, je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnika z izpodbijano odločbo imenoval v naziv policist I. Oba naziva, tako prejšnji kot sedanji, sta namreč enake stopnje.
Odločitev o zakonitosti odločbe o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, kar tožnik v bistvu ugovarja v tožbi, ni stvar tega postopka, temveč je to predmet postopka, ki teče pred delovnim sodiščem.
Zakonska podlaga za odločanje v tej zadevi je ZUJIK, ki v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 110. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
obvezne sestavine tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika z dopisom z dne 6. 6. 2018 pozvalo k dopolnitvi vloge. Pri tem mu je pojasnilo, kako in s čim naj vlogo dopolni, ter ga pozvalo, da sodišču sporoči, če želi sprožiti upravni spor in v tem primeru, zoper kateri upravni akt in iz kakšnih razlogov. Tožnik je na navedeni poziv odgovoril z dopisom, v katerem je ponovno in še obširneje opisal okoliščine v zvezi s predmetno zadevo, ni pa pojasnil niti, kateri akt s svojo vlogo izpodbija, niti razloge, zakaj toži, pa tudi ni predlagal, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je vloga tudi po dopolnitvi le-te ostala nejasna in neprimerna za obravnavanje, zato je tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zaščita v izvorni državi - preganjanje
Tožnica ni izkazala ne objektivnega, ne subjektivnega elementa preganjanja oziroma utemeljenega strahu, da bi bila v izvorni državi ogrožena, saj je na podlagi dogodkov, ki jih je sama navedla kot razlog za zapustitev izvorne države in zaradi katerih v Sloveniji prosi za mednarodno zaščito, razvidno, da ji v Srbiji ne grozi preganjanje v smislu ZMZ-1i. Zgolj s predvidevanjem in navajanjem pavšalnih posledic, ki bi jo doletele ob vrnitvi v izvorno državo, pa ni uspela dokazati, da ji grozi resna škoda.
Nestrinjanje z vladajočim režimom ni zadosten razlog za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - status begunca - očitno neutemeljena prošnja - ekonomska in socialna eksistenca - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - prosilec iz Alžirije
Na preganjanje tožnika zaradi njegove narodnosti ali drugih njegovih (p)osebnih okoliščin ne kažejo niti njegove posplošene navedbe, iz katerih izhaja, da so Arabci sovražno nastrojeni do Berberov in njihove kulture ter da so Arabci muslimani, v muslimanskem svetu pa je prodaja alkohola „haram“, zaradi česar naj bi, kot je slišal, večkrat ubili ljudi. Težave in preganjanje Berberov (tudi v tožbi) opisuje le na splošno, ne pa v povezavi s sabo. Ne navede namreč ničesar o tem, da bi bil on sam kot Berber preganjan ali ogrožen, temveč konkretneje navaja le dejstva in okoliščine, ki so povezane s plačilom oziroma neplačilom podkupnine policiji zaradi nadaljnjega poslovanja trgovine z alkoholom.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - varna izvorna država
Tožnik bi lahko izkazal, da Alžirija zanj ni varna izvorna država le, če bi vseskozi dajal skladne, enake in točne izjave glede razlogov za zapustitev izvorne države.
V skladu s sodno prakso se ob namenski razlagi ZKZ-1 šteje, da je kmet mejaš tudi kmet, katerega zemljišče je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju zemljišč, ki se nahajajo ob poti.
Za priznanje statusa kmeta mejaša po določbah ZKZ zadošča zgolj dejstvo, da je kmet solastnik mejne parcele.
Statusa kmeta mejaša ni mogoče priznati tožnici, ki je lastnica nepremičnine, ki pa jo od parcele, ki je naprodaj, loči druga parcela, ki je v lasti tretje osebe in ne tožnice. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da to parcelo po lastnih navedbah obdeluje tožnica ter da bi lahko posledično, kolikor bi uspela z nakupom parcele v tem postopku, zaokrožila vsa tri zemljišča v en kompleks.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ugotovitev, da je bilo o isti stvari predhodno že pravnomočno odločeno, je po presoji sodišča pravilna in skladna s predloženim upravnim spisom. Prvostopenjski organ je zato pravilno pojasnil razloge za zavrženje tožnikove vloge.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13, 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
patent - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - trajanje varstva - zdravila - sodna praksa Sodišča Evropske unije - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - neposredna uporaba uredbe
Ko je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila zahteva neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, popravek odločbe o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata glede njegovega trajanja, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
ZPŠOIRSP člen 2, 8. ZUP člen 9, 144, 146, 237, 237/2, 237/2-7.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je že v pritožbi ugovarjal, da je imel dovoljenje za stalno prebivanje, ker je v Sloveniji živel z družino in delal 10 let, predložil pa je tudi kopijo odločbe z dne 8. 7. 1993, s katero mu je organ pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznal pravico dodatka za pomoč in postrežbo na mesec in sicer od dne 6. 5. 1993 dalje, ter kopijo odločbe istega organa o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
Evidence, na katere se opira tožena stranka v postopkih (družinskih članov), niso nujno zanesljive oziroma zadostno dokazno sredstvo, ampak je treba tako ugotovljena dejstva oceniti skupaj z navedbami in dokazi, ki jih predloži stranka po seznanitvi z relevantnimi ugotovitvami upravnega organa iz evidenc in na tej podlagi narediti celovito dokazno oceno. Poleg tega je Upravno sodišče tudi v sodbi zadevi I U 2080/2014 ugotovilo, da razlike med vsebinami dopisov in izdanih potrdil pristojnih organov v zvezi z okoliščinami izbrisa iz registra kažejo na to, da se ključnih dejstev ne da ugotoviti zgolj s sklicevanjem na uradne evidence, saj se le te razlikujejo glede na izdane odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku
Ker v predmetni zadevi ni sporno, da je tožnik investitor rekonstrukcije ostrešja in prizidave obstoječe stanovanjske hiše ter gradnje vetrolova, na kar se nanašata izpodbijani odločbi, mu je bil pravilno izrečen sporni inšpekcijski ukrep. Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi, pri tem pa naj se inšpekcijski ukrepi ne nanašajo na osebe, ki pri takšnem nezakonitem ravnanju niso sodelovale.