mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - istospolna usmerjenost - nova dejstva in novi dokazi - tožbena novota - jezik postopka
Tožnik, ki v prvotnem postopku po lastni navedbi svoje istospolne usmerjenosti ni omenjal, ker ni mislil, da bi mu to lahko pomagalo, ni izpolnil pogoja iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1. Kot to utemeljeno izpostavi tudi toženka, je tožnik imel ves čas postopka kvalificirano zastopanje in tolmačenje, zato ni mogoče akceptirati takšne argumentacije in gre torej za razlog, ki je, če je resničen, izključno v sferi samega tožnika. Sodišče še dodaja, da tožbene navedbe, ki se v tej zvezi širijo preko zatrjevanega v zahtevku, in sicer da tožnik svoje istospolne usmerjenosti v prvotnem postopku ni omenjal, ker se je bal, da bo zato v azilnem domu, če kdo za to izve, pretepen in zaničevan, tožbena novota, pri čemer pa tožnik ni pojasnil, zakaj tega dejstva in tega dokaza ni navedel oz. predlagal že v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Sodišče zato te tožbene novote ne bo obravnavalo skladno z 20. in 52. členom ZUS-1.
Tožbeni ugovor, da so bile tožnikove pravice kršene, ker mu toženka ni omogočila sporazumevanja v njemu primarnem jeziku, sodišče zavrača. Primarno iz razloga, ker gre tudi v tem delu za razširitev v primerjavi s tem, kar je tožnik ustno na zapisnik povedal ob podaji svojega zahtevka. Tedaj je namreč dejal le, da ne govori dobro arabsko, zato ne zna dobro povedati, vse pa v zvezi z njegovo domnevno boleznijo - istospolno usmerjenostjo. Tožba pa je v tej zvezi širša, in sicer uveljavlja kršitev tožnikovih pravic pri presojanju pogojev za podelitev mednarodne zaščite, ker tožniku ni bilo omogočena raba berberskega jezika, kot njegovega primarnega jezika. Tožnik torej v resnici uveljavlja procesno kršitev v postopku s prošnjo, česar pa v upravnem sporu v postopku z zahtevkom več ni moč uveljavljati. Toženka je v izpodbijanem sklepu jasno navedla, da je tožnik navedel arabščino kot jezik, ki ga razume, ves čas postopka pa imel na voljo tudi tolmača, vendar nikoli ni izpostavil nobenih težav pri sporazumevanju v arabskem jeziku, nikoli ni dejal, da česa ne razume, in tudi ni nikoli podal pripomb na tolmačenje.
Ker tožnik, čeprav je bil ustrezno opozorjen, da bo njegova tožba zavržena, če v danem roku ugotovljenih pomanjkljivosti (skupne) tožbe ne bo ustrezno odpravil, pozivu sodišča ni sledil in v danem roku ni odpravil ugotovljenih pomanjkljivosti (skupne) tožbe, ki tako še vedno ostaja nepopolna in nerazumljiva, zato je sodišče moralo tožnikovo nepopolno in nerazumljivo (skupno) tožbo zavreči iz procesnih razlogov.
ZUS-1 člen 11, 12. ZS člen 106, 106/1, 106/1-1, 106-6. ZPP člen 67. ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/2, 22, 22/2, 22/2-6. ZSVarPre člen 8, 8/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - lastni dohodek prosilca - premoženjsko stanje prosilca - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - stvarno pristojno sodišče
Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper odločbo organa za BPP, v i določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
O materialnem položaju tožnika je organ odločal po določbah 13. člena ZBPP. Organ je pravilno ugotovil, da je glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP ob izdaji odločbe znašal 595,06 EUR ter da glede na listinsko dokumentacijo tožnik prejema pokojnino v povprečni višini 855,69 EUR mesečno, kar tudi ni sporno, in po presoji sodišča nato pravilno zaključil, da je s tem v navedenem drugem odstavku 13. člena ZBPP določeni limit za dodelitev (redne) BPP presežen.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - vložnik zahteve - načelo zaslišanja
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika, ki je ves čas zatrjeval, da je bila na njegovo ime pri sarajevski podružnici LB odprta devizna knjižica, dolžna seznaniti s svojimi ugotovitvami in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - Finančna in izravnalna pogodba (FIP) - izključitveni razlog
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je denacionalizacijo mogoče odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. V konkretni zadevi tožnica uveljavlja vračilo solastniškega deleža na nepremičninah. Ker FIP oziroma izvedbeni predpisi za to vrsto premoženja niso predvidevali odškodnine, je toženka zmotno uporabila drugi odstavek 10. člena ZDen.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 19, 19/3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - izpolnjevanje razpisnih pogojev - slabo zdravstveno stanje - kronična bolezen
Toženkino stališče, da vnetje nosne sluznice ni bolezen zgornjih dihal, ni pravilno. Zgornja dihala namreč sestavljajo nos in usta, nosna in ustna votlina ter žrelo. Nadalje je kronično vnetje stanje, ki ga je potrebno opredeliti kot kronično bolezen. Se pa sodišče strinja, da ni izpolnjen drugi pogoj za točkovanje zdravstvenih razmer s 60 točkami, ker tožnik zapisnika o točkovanju oziroma mnenja izvedenca o stanju stanovanja ni predložil. Tožnik torej ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je v stanovanju, v katerem prebiva z družino, vlaga, katere posledica bi (lahko bilo) kronično vnetje nosne sluznice.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. Zakon o prijavi prebivališča člen 5, 5/1.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev - stalno bivališče - zmotna uporaba materialnega prava
Splošni pogoji javnega razpisa ne določajo, da mora imeti prosilec stalno prebivališče na območju MOL (najmanj) celotno obdobje razpisnega roka oziroma ves čas, ko je mogoče oddati vlogo na razpis, ampak je uporabljen pojem tekom, torej med razpisnim postopkom. Če naj bi imel prosilec prijavljeno stalno prebivališče ves čas razpisnega postopka, bi moral Javni razpis to dovolj določno predpisati. Poleg tega Javni razpis v točki 7. (Splošne določbe) določa, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge. Glede na te določbe sodišče sodi, da je predpis pravilno uporabljen, če se "tekom postopka" razume, kot kadarkoli med postopkom in ne ves čas postopka.
ZGO-1 člen 74a, 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4. ZUS-1 člen 2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja garaže - nezahtevni objekt - občinski podrobni prostorski načrt
Med nezahtevne objekte, ki jih OPPN dopušča, sodijo (zgolj) ograje, škarpe in oporni zidovi, saj jih kot take taksativno našteva, nikakor pa ni mogoče določb OPPN razumeti v smislu, kot to razumeta tožnika, in sicer, da OPPN dopušča postavitev vseh nezahtevnih objektov iz (sedaj veljavne) Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ker da drugi odstavek le podrobno opredeljuje dimenzije in lokacijo tam naštetih nezahtevnih objektov.
Grafični del je sestavni del OPPN, ki res ni bil objavljen, saj to zaradi tehničnih omejitev glede na njegovo obliko ter vsebino niti ni izvedljivo, je pa (celoten) OPPN stalno na vpogled na pristojnem oddelku občine.
postopek evidentiranja urejene meje - predlagatelj postopka - parcelacija
Odločba o o dovolitvi pripravljalnih del – parcelacije, ki je bila izdana med postopkom razlastitve, v postopku evidentiranja parcelacije in evidentiranja urejenih mej zgolj nadomešča zahtevo lastnikov nepremičnine za uvedbo postopka in njihovo soglasje k parcelaciji. V ostalem je postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije enak kot v primeru, če se uvede na zahtevo lastnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitno nerazumna zadeva - revizija
Organ za BPP je pravilno zaključil, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je logično zaključevati, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter da v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, da bi bilo razumno vložiti pravno sredstvo.
Tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti, je bila vložena po poteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. čelna ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
Tožena stranka je na podlagi ugotovitev inšpekcijskih pregledov pravilno zaključila, da je tožena stranka z vitaminskimi testi ustvarila vtis, da opravlja storitve, ki so povezane z zdravjem ljudi in da zato obstaja možnost, da so se potrošniki pod vplivom take zavajajoče informacije odločili za nakup prehranskih dodatkov v prodajalnah in lekarnah, kjer so se opravljale meritve, česar sicer ne bi storili. To, ali jim je s tem dejansko nastala škoda ali ne, je irelevantno, saj je element zavajajoče poslovne prakse že to, da možnost nastanka take škode obstaja, to pa je v danem primeru nakup prehranskih dodatkov, česar sicer potrošniki brez take poslovne prakse ne bi storili. Storitev tožeče stranke, torej vitaminski testi, je taka, da pri povprečnemu potrošniku ustvarja vtis, da gre za storitev povezano z zdravjem. Gre za zavajajočo poslovno prakso, ko celotna predstavitev storitve lahko zavaja povprečnega potrošnika, da gre za storitev, ki je povezana z zdravjem in ima za posledico, da ta sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel in gre s tem za izpolnitev abstraktnega dejanskega stanu iz 1. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.1
notarska zbornica slovenije - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pri disciplinskem postopku zoper notarja ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, ampak za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju, v okviru katerega se presojajo pravila poklicnega združenja. Notariat namreč opravljajo notarji kot svoboden poklic, svojo poklicno dejavnost pa praviloma opravljajo osebno v skladu z ZN (drugi in tretji odstavek 1. člena ZN). Pri odločanju v disciplinskem postopku gre torej za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nadzora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije. V primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper notarje pred disciplinsko komisijo Zbornice in izrekanju ukrepov ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile toženi stranki podeljene z javnim pooblastilom.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka je v zadevi, v kateri ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, deloma uspela in je na podlagi pravnomočne sodbe dejansko prejela premoženje. Tožeča stranka je kot upravičenec do BPP dolžna povrniti celoten znesek izplačanih sredstev iz BPP. Dolžni znesek pa, kakor je bilo ugotovljeno, ne presega vrednosti prejetega premoženja, zato izključitveni razlog iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP ni podan. Sama dolžnost vrnitve sredstev ni vezana na siceršnji finančni položaj zavezanca, temveč na premoženje, ki je bilo prejeto v postopku, za katerega je bila odobrena BPP.
Iz ZPNačrt ne izhaja, da v postopku izvedbe CPVO velja zakonska fikcija iz petega odstavka 51. člena ZPNačrt, saj je situacija, ko je za OPN treba izvesti CPVO, urejena v nadaljnjih določbah (šesti in sedmi odstavek 51. člena ZPNačrt), ki glede vodenja postopka izrecno napotujejo na drug zakon, tj. ZVO-1.
Tožnica ne oporeka toženkini ugotovitvi, da v predlog OPN glede kmetijskih zemljišč in poplavne varnosti niso vključeni omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila, zato sodišče to dejstvo sprejema kot nesporno. To pomeni, da je izpodbijana odločitev pravilna že iz razloga, ker OPN ni usklajen z okoljskim poročilom.
zmotna uporaba materialnega prava - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pravica do doma
Sklep o odlogu izvršbe ukrepov, ki jih izreče gradbeni inšpektor po ZGO-1, ni zgolj odločitev procesne narave, kot to ugotavlja tožena stranka. Sklepi, ki so procesne narave, namreč vplivajo le na čas oprave procesnih dejanj, kar pa za sklep o izvršbi, ki je bil v obravnavani zadevi izdan na podlagi ZGO-1, ne velja. Po določbi 156.a člena ZGO-1, ki ureja odlog izvršbe ukreppov gradbenega inšpektorja, namreč pridobi stranka pravico, da v spornem objektu prebiva do pet let, oziroma v njem opravlja gospodarsko dejavnost in to enako kot v legalno zgrajenem objektu. Ta pravica tako po vsebini kot po času trajanja presega procesno pravico do odloga izvršbe in jo je zato sodišče v dosedanji sodni praksi tudi obravnavalo kot pravico materialne narave. Odločitev tožene stranke, s katero je ta zavrgla tožnikov predlog za odlog izvršbe, ker ni inšpekcijski zavezanec po inšpekcijski odločbi, je bila procesna odločitev, četudi bi po mnenju sodišča morala tožena stranka presoditi ali ima tožnik pravni interes za vsebinsko presojo njegovega predloga, torej pravni interes za oceno sorazmernosti takojšnje izvršitve izrečenega ukrepa gradbenega inšpektorja glede na njegovo pravico do doma. Skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča RS sodišče meni, da tožniku ni mogoče odrekati pravnega interesa za vsebinsko presojo njegovega predloga za odlog izvršbe. To pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je njegov predlog presojala le v procesnem, ne pa tudi v vsebinskem smislu, zmotno uporabila materialno pravo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - podaljšanje omejitve gibanja - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Ugotovitev istovetnosti prosilca je v postopku omejitve gibanja zelo pomembna, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - priposestvovanje - pogodba o priznanju lastninske pravice
Ob upoštevanju neskladij v Pogodbi, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožeča stranka s predložitvijo Pogodbe ni izkazala, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje in je zato pravilen njen zaključek, da s tem ni izkazala, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči v smislu 17. člena ZKZ. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pogojev iz 19. člena ZKZ za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna, zato je bila odločitev tožene stranke, da zavrne odobritev predložene listine, utemeljena.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
ZKZ v 4. členu določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesneževanje in drugačno zaviranje rasti rastlin. ZKZ v 1. alineji b. točke 107. člena inšpektorju nalaga izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - samostojni podjetnik
Ugotovitev tožene stranke, da tožnik po določbi 10. člena ZBPP ni upravičenec do BPP, je pravilna, saj tožnik ne spada v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov.