ZPP (1977) člen 112, 112/3, 113, 113/2, 113/7, 164, 164/1, 164/2, 164/3, 166, 166/3, 112, 112/3, 113, 113/2, 113/7, 164, 164/1, 164/2, 164/3, 166, 166/3. ZPPSL člen 15, 137, 137/1, 15, 137, 137/1. Sodni red člen 215, 215/6, 215, 215/6.
pravočasnost
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Za pravočasnost je namreč pomemben dan oddaje na pošto, ne pa dejanski dan izročitve naslovnemu sodišču. Ne zadošča, da stranka le zahteva povračilo stroškov, ampak mora določeno navesti (specificirati) stroške, katerih povrnitev zahteva.
predlog za vpis v sodni register - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrnitev ali zavrženje predloga
Registrsko sodišče mora opraviti predhodni preizkus, ali je zahteva za vpis formalno pravilna. V okviru preizkusa procesnih predpostavk mora oceniti skladnost predloga za vpis s določili 29. člena zakona o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94, v nadaljevanju ZSReg) - torej tudi skladnost z določili uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ter zakona o nepravdnem postopku. V primeru neuspešnega poteka roka za odpravo pomanjkljivosti sodišče predlog za vpis zavrže. Kadar pa gre za napačen predlog firme in ga stranka na poziv registrskega sodišča ne popravi, sodišče predlog za vpis zavrne - prvi in drugi odstavek 30. člena ZSR. Prav tako sodišče zavrne predlog za vpis v sodni register, če je predlog v nasprotju z materialno-pravnimi določili zakona o gospodarskih družbah, ali z določili družbene pogodbe.
ZPP (1977) člen 81, 82, 81, 82. ZOR člen 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94. ZGD člen 413, 413.
zastopanje - pooblastilo - časovne meje prenehanja in nastanka pooblastila - vpis v sodni register
Za pravni institut zastopanja veljajo splošna določila členov 84 do 98 Zakona o obligacijskih razmerjih in posebna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) za posamezne oblike družb. Za vse oblike gospodarskih družb pa velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register.
Tako po 413. členu ZGD ima poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK00342
KZ člen 137. ZKP člen 442, 442/2, 442, 442/2, 442, 442/2.
nenavzočnost zagovornika - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
pri kaznivem dejanju za katero obvezna obramba ni predpisana je sodišče ravnalo prav, ko je opravilo glavno obravnavo kljub odsotnosti zagovornika, saj njegovi prošnji za preložitev obravnave ni ugodilo in je obdolžena s tem, da ni vzela drugega zagovornika privolila v tako nadaljevanje postopka.
Kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim sredstvom pri pretepu ali prepiru je podano takrat, ko storilec naredi gib ali kretnjo, iz katere lahko navzoči sklepajo, da bo nevarno orodje uporabil. s tem je to kaznivo dejanje že dokončano in pri presoji tega vprašanja ni pomembno ali je obdolženec pozneje tako orodje tudi uporabil.
ZPP (1977) člen 15, 15/2, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 15, 15/2, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2. ZIP člen 14, 69, 244, 262, 262/1, 262/2, 14, 69, 244, 262, 262/1, 262/2. ZS člen 99, 104, 104-2, 99, 104, 104-2.
začasna odredba - pristojnost sodišča
Za odločitev o predlogu za začasno odredbo je stvarno pristojno okrajno sodišče, čeprav sta stranki pravni osebi in bi pravdni postopek, če bi bil začet, tekel po pravilih o gospodarskih sporih.
V sporu o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem v takem primeru odloča višje sodišče, če sta obe sodišči z njegovega območja.
ZD člen 106, 212, 214, 214/2, 106, 212, 214, 214/2.
sklep o dedovanju - napotitev na pravdo - izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba - razveza izročilne pogodbe
S sklepom o dedovanju ni mogoče razvezati izročilne pogodbe. Če tretji trdi, da določena nepremičnina ne spada v zapuščino, to ni razlog, da bi se zapuščinski postopek ne mogel končati.
ZOR člen 133, 262, 550, 567, 579, 580, 583, 133, 262, 550, 567, 579, 580, 583.
pogodba o leasingu - najem avtomobila - izpolnitev denarne obveznosti - plačilo obrokov najema - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Leasingodajalec je upravičen do plačila vseh neplačanih obrokov po pogodbi o leasingu avtomobila, če je leasingojemalec brez utemeljenega razloga po treh obrokih prenehal z odplačevanjem nadaljnjih obrokov. Toženec se potem, ko je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti in potem, ko je ta v celoti zapadla, ne more uspešno sklicevati na spremenjene okoliščine, za katere smiselno navaja le, da bi morda lahko onemogočile doseči namen pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL41288
ZPP (1977) člen 82, 83, 83/5, 82, 83, 83/5. ZIP člen 21, 21/1, 21, 21/1. ZGD člen 1, 1/7, 73, 73/1, 1, 1/7, 73, 73/1.
verodostojna listina - izvršba na podlagi verodostojne listine - samostojni podjetnik
Posestne meje s parcelacijo zajetih parcel se leta 1967 niso ugotavljale v mejnem ugotovitvenem postopku, ki ga je uvedel šele Zakon o zemljiškem katastru (Ur.l.RS št. 16/74 in 42/86). Takratna določitev posestnih mej s parcelacijo torej ne more biti ovira za izvedbo postopka za ureditev mej po določbah člena 131 do 139 ZNP. Sicer pa tudi sporazum strank v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah Zakona o zemljiškem katastru ne more pomeniti negativne procesne predpostavke za obravnavanje predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku. Ni torej podlage za zavrženje predloga za ureditev meje, ampak ga je vselej potrebno meritorno obravnavati.
ZPP (1977) člen 17, 17/1, 21, 21/1, 17, 17/1, 21, 21/1. ZDSS člen 5, 5.
stvarna pristojnost sodišča - sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delovno in socialno sodišče
Spor o tem, ali je ZPIZ dolžan vrniti zavarovancu plačane prispevke za priznanje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo in v kakšnem obsegu, potem, ko je ugasnila pravica do vštetja določene dobe v pokojninsko dobo, je spor v zvezi z izvajanjem dejavnosti tega zavoda, zato je za odločanje o tem sporu pristojno sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja (sedaj delovno in socialno sodišče).
Odločanje o sklepih, ki predstavljajo usklajevanje, poteka po obstoječih aktih. To velja tako glede kvoruma kot glede potrebne večine za sprejem sklepov. Torej ni treba upoštevati novih zakonskih določb, ki opredeljujejo kvorume ter potrebno večino glasov za sprejem sklepov (tako glede povečanja kapitala kot glede uskladitev drugih razmerij).
ZSReg člen 29, 29-4, 30, 30/1. ZST člen 26, 27, 28, 29, 30, 31. ZST tarifna številka 21, 22, 23.
predlog za vpis v sodni register - predhodni preizkus predloga - procesne predpostavke - plačilo sodne takse
ZST ureja plačilo dolžnih taks in izterjavo neplačanih taks, medtem ko ZSReg ureja predhodni preizkus predloga za vpis.
Določbo 4. tč. 29. čl. ZSR je razumeti tako, da je procesna predpostavka izpolnjena, če so plačane celotne sodne takse za predlog in sklep o vpisu (ter o takšnem plačilu priložen dokaz), ne pa le njihov del (in sicer ne glede na to, ali gre za neznaten del ali pa za pretežen del).
ZSReg člen 36, 36/1, 36/2. ZGD člen 4, 4/4. ZOdv člen 1, 2, 41, 42, 43, 43/1.
vpis v sodni register - standardna klasifikacija dejavnosti - dejavnost pravnega svetovanja - pritožba - pravni interes - Odvetniška zbornica
Odvetniška zbornica Slovenije ima pravico in pravni interes za pritožbo zoper sklep, da se dejavnost pravnega svetovanja v sodni register vpiše kot dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo.
Pritožba tretjega je pravočasna, tudi če je vložena pred objavo izpiska vpisa v sodni register v uradnem listu.
Gospodarska družba, ki opravlja dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami, lahko opravlja posle pravnega svetovanja, tudi če dejavnosti pravnega svetovanja nima vpisane v sodni register, vendar le v okviru registrirane dejavnosti, ne pa samostojno.
Utemeljeno se je bati, da bi obtoženka, tuja državljanka, zoper katero so v njeni državi bile razpisane tiralice in je v Republiki Sloveniji neprijavljeno bivala več kot tri leta ter pri tem menjavala kraje svojega bivališča pobegnila in se na ta način izognila nadaljevanju kazenskega postopka.
Zakon o zemljiških knjigah paragraf 20, 59, 104. ZZK člen 34, 86.
zemljiška knjiga - zaznamba spremembe imena
Po določilu paragrafa 104 Pravnih pravil zakona o zemljiških knjigah mora zemljiškoknjižno sodišče presoditi prošnjo in njene priloge ter sme dovoliti vpis samo, če ni nobenih zadržkov. V danem primeru predlagatelj zaznambe osebnih razmer (spremembe imena sindikata) ni predložil listin, ki bi dokazovale, da gre zgolj za spremembo imena in ne za novo ustanovitev sindikata, zato je podana ovira iz 3. in 4. točke navedenega paragrafa.
Sodišče druge stopnje, ki je odločalo o pritožbi po uveljavitvi Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. 13/93), je po določilu 178. člena Zakona o nepravdnem postopku uporabilo postopkovna določila, ki so se uporabljala doslej. Materialno pravna določila Zakona o zemljiški knjigi, ki pridejo v poštev (86. člen ter 34. člen), pa so vsebinsko podobna, zato je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijani sklep.
Ob ugotovitvi, da dolžnik še ni vrnil posojila po veljavni posojilni pogodbi, samo zato, ker je upnik poskusil vnovčiti dva akceptna naloga v previsokih zneskih (med strankama pa sta sporna valutna klavzula in višina pogodbene obrestne mere), še ni utemeljen zahtevek na vrnitev (preostalih) akceptnih nalogov, danih v zavarovanje plačil po tej posojilni pogodbi.
Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev in vnovčenje akceptnih nalogov, ne more odstopiti od pogodbe o naročilu po 765. členu ZOR.
razlastitev - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Razlikovanje med stavbnim in kmetijskim zemljiščem po razveljavitvi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini ni več bistveno. Treba je ugotoviti tržno ceno zemljišča. Tržna cena je cena, ki so jo dosegala zemljišča, odkupljena v prostem prometu za podoben namen.
Uporabi instituta dejanja majhnega pomena ni mesta, ko je obdolženec storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 1. odst. 224.čl.KZ v takih okoliščinah v katerih je predvideval, da bo tako njegovo ravnanje povzročilo zbiranje in razburjanje večjega števila ljudi ter nevarnost izgredov, ki je preprečilo le takojšne učinkovito posredovanje policije.