zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - taksna obveza
Po določilu člena 251c zakona o izvršilnem postopku (ZIP) sodišče na predlog strank na naroku zapisniško ugotovi sporazum strank - ta sporazum pa ima moč sodne poravnave. V tem sporazumu, ki sta ga stranki dne zapisniško sklenili pred sodnikom, je ugotovljeno, da nosi stroške zavarovanja dolžnik. Enako je zapisano tudi v pismenem odpravku sklepa, ki obsega tudi sporazum o ugotovitvi terjatve in ustanovitvi zastavne pravice. Zoper ta sklep se dolžnik ni pritožil in je postal pravnomočen. Taksna obveza predlagatelja zavarovanja - to je dolžnika, pa izhaja tudi iz določila 1.odst. 3. člena zakona o sodnih taksah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00140
ZPP (1977) člen 353, 365/2, 368, 353, 365/2, 368. ZOR člen 1097, 1097.
odškodninski zahtevek - izvensodna poravnava
Veljavna je poravnava o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja, ki je ob enem tudi škodno dejanje (pravna pravila drugega odstavka 1092 zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Takšna poravnava, sklenjena med oškodovancem in poškodovalcem, veže stranki te poravnave, četudi je dogovorjena odškodnina nižja kot bi jo oškodovanec lahko dobil po presoji sodišča. Morebitne okoliščine, ki bi vodile k izpodbojnosti takšne poravnave ali celo k njeni ničnosti, mora prizadeta stranka poravnave v ustrezni procesni obliki posebej uveljavljati.
vročanje pisanj - nabitje na oglasno desko - nepravdni postopek
Vročitev ni bila opravljena skladno s 145. členom ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih. Na izvodu odredbe v reg. spisu je razvidno, da je bila nabita na sodno desko dne 23.5.1995 in sneta 30.5.1995 - torej ni bila na deski osem dni skladno z 3. odst. 145. člena ZPP.
sposobnost biti stranka - skupnost lastnikov - upravljanje večstanovanjskih hiš
Skupnost lastnikov stanovanjske hiše ni pravna oseba že po zakonu (ex lege), temveč postane pravna oseba le, če je registrirana pri pristojnem sodišču. Zbor lastnikov stanovanjske hiše nima sposobnosti biti stranka v postopku, zato so kot tožeča stranka lahko navedeni le vsi etažni lastniki (fizične in pravne osebe), ki imajo sposobnost biti stranka v postopku.
ZPP (1977) člen 7, 7/2, 219, 7, 7/2, 219. ZOR člen 141, 141/1, 141, 141/1.
posojilo - oderuštvo - trditveno breme
Na ničnost posojilne pogodbe zaradi oderuštva sicer pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar mora stranka, ki se na oderuštvo sklicuje, zatrjevati obstoj subjektivnih in objektivnih elementov oderuštva in gola trditev, da je pogodba zaradi previsokih obresti oderuška, ne zadostuje.
sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - solastnina - pravica do uporabe stanovanja - stanovanjska pogodba
Med dvema solastnikoma stanovanja v zasebni lasti sklepanje stanovanjske pogodbe v smislu člena 34 ZSR ni bilo možno. Solastnik stanovanja ni bil imetnik stanovanjske pravice ali imetnik pravice uporabe solastnega stanovanja, zato ne more zahtevati sklenitve najemne pogodbe niti na podlagi določbe člena 147 SZ niti določbe člena 156 SZ.
ZGD člen 580, 580/5, 583, 580, 580/5, 583. ZPPSL člen 1, 1/3, 176, 176/1, 1, 1/3, 176, 176/1.
upravičen predlagatelj - obrtna zadruga - uvedba likvidacijskega postopka zaradi neuskladitve z zakonom o zadrugah - likvidacija po uradni dolžnosti
Iz razlogov navedenih v členih 580 oziroma 583 ZGD se opravi likvidacijski postopek po uradni dolžnosti. Uvedbe tega postopka ni upravičen predlagati član obrtne zadruge.
dejansko stanje - dokazno breme - preiskovalno načelo - materialno pravdno vodstvo
Tudi v gospodarskem sporu mora sodišče brez predloga strank izvesti dokaze, pomembne za odločitev, predsednik senata pa poskrbeti, da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se tičejo navedb strank, zlasti kadar že predloženi dokazi ne dopuščajo jasne odločitve po dokaznem bremenu.
Nenadna obolelost enega od dveh strankinih odvetnikov, do katere je prišlo zadnji dan pritožbenega roka, ni opravičen razlog za zamudo. Če ne drugega, bi pritožbo lahko vložil drug odvetnik.
Po določilu 2. odst. 35. člena ZIP vsebuje izvršilni predlog dva dela - enako tudi izvršilni sklep po 2. odstavku 38.člena ZIP in sicer 1/ "naložitveni del" ter 2/ dovolitev izvršbe, v kolikor dolžnik v paricijskem roku ne plača terjatve iz 1. točke izreka. Takozvani naložitveni del pa po izrecnem določilu zakona vsebuje poleg plačila terjatve tudi plačilo odmerjenih stroškov. Po določilu 55a člena ZIP je po ugovoru dolžnika predmet pravdnega postopka odločitev, ali ostane v veljavi celoten "naložitveni" del izvršilnega sklepa.
upravljalske pravice družbenikov - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - poslovodja
Upravljalske pravice družbenikov so povsem nekaj drugega od poslovodstva in ne dajejo družbenikom brez izrecnega določila v družbeni pogodbi, drugih pravic kot tistih, ki so določene v 439. členu zakona o gospodarskih družbah.
Postopek je mogoče prekiniti po 1. točki 1. odstavka 213. člena ZPP le takrat, kadar bi subjektivne meje pravnomočnosti odločbe o predhodnem vprašanju zajemale pravdni stranki postopka, v katerem je odločitev odvisna od predhodnega vprašanja.
ZPP (1977) člen 304, 304/2, 354, 354/2-7, 304, 304/2, 354, 354/2-7. ZOR člen 206, 206/1, 207, 206, 206/1, 207.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nemožnost obravnavanja pred sodiščem - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - razsuti pesek po cestišču
Člen 207 ZOR ni mogoče uporabljati samostojno, ampak v povezavi s členom 206/1 ZOR. Najprej je treba ugotoviti, ali odgovornost sploh obstaja, šele potem je mogoče govoriti o solidarnosti odgovornosti. Ker toženi stranki niso bili poslani dokumenti, ni mogla zahtevati nove glavne obravnave, zato ji ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem.
ureditev meje - mejni ugotovitveni postopek - parcelacija
Posestne meje s parcelacijo zajetih parcel se leta 1967 niso ugotavljale v mejnem ugotovitvenem postopku, ki ga je uvedel šele Zakon o zemljiškem katastru (Ur.l.RS št. 16/74 in 42/86). Takratna določitev posestnih mej s parcelacijo torej ne more biti ovira za izvedbo postopka za ureditev mej po določbah člena 131 do 139 ZNP.
Sicer pa tudi sporazum strank v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah Zakona o zemljiškem katastru ne more pomeniti negativne procesne predpostavke za obravnavanje predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku. Ni torej podlage za zavrženje predloga za ureditev meje, ampak ga je vselej potrebno meritorno obravnavati.
Ker se tožena stranka ne strinja z mnenjem izvedenca, podanim po naročilu tožeče stranke, bi moralo sodišče prve stopnje poskrbeti, da bi bil postavljen izvedenec v pravdi po določbah ZPP.
Za priposestvovanje sta potrebni dobroverna posest in potek določene dobe. Najdaljša priposestvovalna doba po ZTLR je 20 let, tista v ODZ pa 30 let, vendar se slednja ne zahteva, ker ni v skladu s pravnim redom (Poročilo VS SRS I/60, str. 9-12).