Tožnik je tožbo znotraj roka dopolnil, vendar ne skladno s pozivom. Tožnik je namreč predložil odločbo ZPIZ, vendar ne gre za dokončno odločbo, kot je zahtevano v sklepu in kar nenazadnje skladno s 72. členom ZDSS-1 predstavlja v socialnem sporu procesno predpostavko. Ker tožbe tožnik v roku ni dopolnil v skladu s sklepom, niti ni vložil zahteve za brezplačno pravno pomoč, je z izpodbijanim sklepom na temelju petega odstavka 108. člena ZPP iz procesnih razlogov zakonito zavržena, saj njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42. ZDSS-1 člen 61, 62.
nagrada in stroški izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Sodni izvedenci v zahtevi sodišča za nagrado oziroma v pojasnilo niso navedli nobenih dejstev ali predlagali dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je mnenje upoštevajoč pravne standarde treba oceniti kot zelo zahtevno. Kot dejstva, s katerimi je izvedenski organ utemeljeval zahtevnost mnenja, je navedena obsežnost spisa in medicinske dokumentacije ter podaja odgovorov dveh članov komisije iz različne specialnosti na vprašanja sodišča s strokovno utemeljenimi izčrpnimi odgovori. Slednje ne utemeljuje dodane vrednosti oziroma opredelitve nagrade kot zelo zahtevne. Da gre za obsežno mnenje oziroma obsežno dokumentacijo obsežnega sodnega spisa ne more biti nosilni razlog za utemeljitev zahtevnosti nagrade, saj je kriteriju obsežnosti primarno namenjena druga postavka, tudi za opravljen osebni pregled je predvidena posebna postavka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada izvedencu - pregled zdravstvene dokumentacije - sprememba prvostopenjske odločitve
Ker iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi izvedenski organ pridobil tudi zdravstveni karton, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem primeru ni mogoče priznati stroškov za pribavo in proučitev dokumentacije v zdravstvenem kartonu.
ZSDP-1 člen 79. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 2, 3, 6, 7, 7/2.
dodatek za nego otroka - pogoji za pridobitev pravice - postavitev drugega izvedenca - motnja v duševnem razvoju
Argumentirana je obrazložitev sodišča, da je sodni izvedenec pediater najustreznejši za oceno telesnih in duševnih značilnosti otrok in mladostnikov, zaradi česar je sodišče svojo odločitev o zdravstvenem stanju mld. B. B. oprlo na izvedensko mnenje. Le-tega je skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP ustrezno dokazno ovrednotilo.
Sodišče je argumentirano kot strokovno prepričljivo sprejelo pojasnilo sodnega izvedenca, da motnja pozornosti in aktivnosti ni težka bolezen, temveč gre za vedenjsko motnjo, ki je med otroci zelo razširjena in ob dobrem sodelovanju s starši in šolo s pomočjo terapije za izboljšanje koncentracij otroka ne ovira in ne prinaša dodatnih finančnih obremenitev za starše.
Tožnica je vložila tožbo zoper prvostopenjsko odločbo, ni pa predložila dokončne odločbe niti v tožbi ni navedla, da gre za molk organa. Vloge tudi kasneje ni popravila oziroma dopolnila, zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno, skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP, kot nepopolno zavrglo.
zavrženje predloga za obnovo postopka - pravnomočnost sodbe - vročitev - objava na oglasni deski - zamuda subjektivnega roka
Ker je sodba pravnomočna, sodišče ni imelo pravne podlage, da bi razčiščevalo oziroma se ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila sodba zakonito vročena tožnici s pritrditvijo na sodno desko. Sodba namreč vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Nepravilno in nezakonito vročitev pravnomočne sodbe je mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe ob smiselni uporabi določb ZIZ.
Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila 14. 11. 2023, kar pomeni, da je bil vložen po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka 394. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 82. ZPIZ-2 člen 42, 42-1, 42-2, 47, 50, 50/1, 51.
odmera invalidske pokojnine - vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - bolezen - odmerni odstotek
Upoštevajoč, da gre pri tožniku za kombiniran vzrok invalidnosti, je bilo treba skladno z določilom prvega odstavka 50. člena ZPIZ-2 invalidsko pokojnino odmeriti kot eno, a sestavljeno iz dveh sorazmernih delov. Pri odmeri je treba upoštevati pravnomočno odločitev sodišča, v kolikšni meri je posamezni vzrok vplival na nastanek invalidnosti. Gre za invalidnost kot posledico poškodbe pri delu v 80 % in bolezni v 20 %.
ZUP člen 66, 263, 263/4. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/1-1.
nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - obnova upravnega postopka - rok za obnovo - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Kot izhaja iz pritožbenih navedb, bi sodišče prve stopnje moralo zadevo obravnavati po vsebini, ne pa da jo je vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. V sporni zadevi je bilo sodišče dolžno zgolj presoditi izpodbijani odločbi, torej odločitev toženca, ki je tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel.
invalidnost - preostala delovna zmožnost - dokaz z izvedencem
Naloga izvedenskega organa je bila ugotavljanje tožnikove preostale delovne zmožnosti skladno z določilom 63. člena ZPIZ-2. Za izvedenca v tem smislu ni bistveno, da mora navesti konkretna dela pri konkretnem delodajalcu, ki jih lahko tožnik opravlja. Pomembno je, da izvedenec opredeli tožnikovo preostalo delovno zmožnost in s tem v povezavi ugotovi, ali glede na razbremenitve, ki jih tožnik potrebuje, še lahko v okviru svojega poklica opravlja objektivno obstoječa dela.
ZPIZ-2G člen 125, 125/2. ZPIZ-2 člen 37, 37/6, 37/8.
odmera starostne pokojnine - pokojninska doba brez dokupa - odškodninska odgovornost zavoda
Prvostopno sodišče je pravilno opozorilo, da pokojninske dobe brez dokupa, ki jo je tožnik dopolnil od 16. 10. 2019 do 31. 12. 2019 le v trajanju 2 mesecev in 15 dni, na temelju drugega odstavka 125. člena ZPIZ-2G ni mogoče ugodneje vrednotiti, ker je krajše od 3 mesecev. Skladno z 8. odstavkom 37.člena ZPIZ-2 je dopustno ugodneje vrednotiti le dodatno pokojninsko dobo brez dokupa, ki skupaj znaša največ 3 leta, ne pa več. Za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa daljše od 3 let ni več pravne podlage, kar je v zadevi ključno.
ZPP člen 254, 254/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
delna nezmožnost za delo - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - krajši delovni čas
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v pisno podanem izvedenskem mnenju ter v pisnih dopolnitvah tega mnenja ter v izpovedbi zaslišane sodne izvedenke na naroku strokovno medicinsko dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici v spornem obdobju ni bilo podanih razlogov za popolno nezmožnost za delo, temveč je bila zmožna za delo po 4 ure dnevno, kot je to pravilno odločil toženec.
nagrada tolmača - stroški priče - izvedena priča - sprememba prvostopenjske odločitve
Po določbi drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 v zvezi z določbo prvega odstavka istega člena zakona, krije zavod v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj stroške za izvedbo dokaza z izvedencem, ne glede na izid postopka. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da navedena določba glede dolžnosti povračila stroškov izvedenca, enako velja tudi za povračilo stroškov izvedene priče.
ZDSS-1 člen 72. SZ-1 člen 104, 121a, 121a/2. ZUP člen 7, 140, 140/2.
potrdilo o plačilu - subvencija tržne najemnine
Ključna je ugotovitev sodišča, da tožnica ni dokazala, da je za najemno stanovanje plačala tržno najemnino. Slednje je namreč v 121.a členu SZ-1 opredeljeno kot eden izmed pogojev, ki jih mora dokazati upravičen prosilec za priznanje subvencije k plačilu tržne najemnine.
Po pritožbeni oceni ne gre za nekorektno uporabo postopka za popravo sodbe, da bi lahko sodišče na procesni način odpravilo napake vsebinskega odločanja, zaradi česar je ta pritožba neutemeljena.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je odločitev drugostopenjskega organa v potrditvi nezakonite in napačne prvostopenjske odločbe toženca nepravilna, zaradi česar je potrebna odprava izpodbijanih odločb. Vendar je pravilen pritožbeni očitek o potrebnosti vrnitve zadeve v novo upravno odločanje. Sodišče bi moralo ob pravilni ugotovitvi, da gre za nezakoniti odločbi, zaradi dejstva, ki ga je že v trditveni podlagi izpostavljala tožnica, da gre za nejasen, nerazumljiv izrek izpodbijane odločbe, in dejstva, da je toženec po uradni dolžnosti vodil postopek neprave obnove po 183. členu ZPIZ-2, izpodbijani odločbi odpraviti in vrniti zadevo v novo upravno odločanje. V novem odločanju bo moral toženec odpraviti pomanjkljivosti postopka oziroma izdati nove odločbe. Glede na samo naravo ugotovljenih kršitev bi moralo sodišče tožencu naložiti, da ponovno izpelje celotni postopek.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 48, 48/1, 48/1-2, 58, 59. ZPSV člen 4, 11, 11-2. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2. URS člen 51.
plačilo prispevkov - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v relevantnem obdobju vključen v zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in je bil torej sam dolžan plačati prispevke.
ZZVZZ člen 23, 44a. ZZDej člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 25, 25-6.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - priznana metoda zdravljenja
Za odločitev v zadevi ni odločilno, da se je po operaciji tožniku zdravstveno stanje bistveno izboljšalo niti, da v Sloveniji ni primerljivega zdravljenja, ki bi se ga tožnik lahko poslužil. Ključno je, da zdravljenje z matičnimi celicami pri otrocih z avtizmom ni mogoče šteti za "običajno", ampak za alternativno metodo zdravljenja, ki v Sloveniji ni uradno verificirana. Posledično ni podlage v 44.a členu ZZVZZ kot tudi ne v 6. točki 25. člena Pravil OZZ za priznanje pravice do zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov tega zdravljenja.
Tožniku ni uspelo dokazati, da je v spornem obdobju, torej v času, ko je bil zavarovan po 11. členu ZPIZ/83 plačeval prispevke najmanj v višini 85 % najnižje pokojninske osnove. 401.a člen ZPIZ-2 se namreč nanaša zgolj na zavarovanca iz 11. člena ZPIZ/83.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-2, 23/1-3, 40, 41, 44, 44-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 190. Konvencija o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino) člen 3.
povrnitev stroškov zdravljenja - potni stroški
Izkazano je, da se tožnica za priznane dneve obravnave ni odločila samovoljno oziroma pravice iz 23. člena ZZZS ni uveljavljala mimo določb zakona, kot to predstavi toženec. Tožnica je imela za te storitve izdane veljavne napotnice, zaradi česar so bile storitve krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (44. člen ZZVZZ). Medicinska dokumentacija in odločitev toženca potrjujeta, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. alineje 40. člena ZZVZZ.
Ključna je pravnomočna sodba, na podlagi katere je vzpostavljeno stanje, kot če nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Lastnost zavarovanca je zato na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 treba za nazaj uskladiti s pravnomočno sodbo delovnega sodišča. S sodbo je bilo namreč odločeno, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 30. 9. 2019, temveč traja do 11. 6. 2021. Ker delovno razmerje nastane že na podlagi zakona, to pomeni, da je bila tožnica na podlagi delovnega razmerja pri delodajalcu A. vključena že v času, preden je sklenila delovno razmerje za krajši delovni čas pri delodajalcu Zavod B. Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas pri navedenem delodajalcu je bila namreč sklenjena šele 25. 10. 2019, torej nedvomno pozneje kot pa pogodba o zaposlitvi pri delodajalcu A.