določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec/izvenzakonski partner stranke v postopku
Okoliščina, da je ena od strank postopka ali njen zakonec ali sorodnik zaposlen na sodišču, ki zadevo obravnava, v določenih primerih lahko predstavlja "drug tehten razlog" za prenos pristojnosti, a sama po sebi ugoditve predlogu ne narekuje.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - pravica do instančnega sojenja - obstoj odškodninske odgovornosti - zastaranje odškodninske terjatve
Pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Zaradi napačne odločitve, da je terjatev zastarala, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogojev za obstoj odškodninske odgovornosti, kar pomeni, da bi bili prvič obravnavani pred sodiščem druge stopnje.
obnova postopka - obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok za vložitev predloga - nova dejstva in novi dokazi - obnovitveni razlog - protiustavnost določb ZPP - dopuščena revizija
Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je določba 396. člena ZPP v delu, ki ureja objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP, protiustavna in je do odprave ugotovljene protiustavnosti rok za vložitev obnove postopka iz tega razloga podaljšalo na deset let od dneva, ko je sodna odločba postala pravnomočna, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sklepa nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepravdni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je predlagateljica nepravdnega postopka zaposlena kot sodnica na nepravdnem oddelku okrajnega sodišča, pred katerim teče omenjeni nepravdni postopek, po mnenju Vrhovnega sodišča pomeni takšno okoliščino, zaradi katere bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sodišča.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - opustitev vložitve pravnega sredstva - pretrganje vzročne zveze - dopuščena revizija
Namen sodne hrambe oporoke je v večji pravni varnosti – oporočitelj oporoko zaupa sodišču z namenom, da bi jo varovalo pred uničenjem, izgubo in zlorabo - ter olajšanju dokazovanja. Tožnik je utemeljeno zaupal sodišču in pričakoval, da bo ravnanje sodišča v zvezi s sodno hrambo oporoke kot pomembnim pravnim poslom za primer smrti še posebej skrbno. Zato se je utemeljeno zanesel na ugotovitev sodnice, da oporoke pokojnice ni v sodni hrambi in v zmotnem prepričanju o resničnosti te izjave pristal na sklenitev dednega dogovora in zakonito dedovanje.
Sklenitev dednega dogovora ne pomeni, da je privolil v kršitev in se odpovedal uveljavljanju škode, ki mu je nastala s protipravnim ravnanjem sodišča
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00031471
URS člen 2, 14, 22. ZPP člen 19, 20, 20/4, 23, 23/1, 274, 274/2, 350, 350/2. ZUS-1 člen 2, 13, 13/1, 13/2, 13/2-1, 13/2-3, 13/3, 46, 46/1, 46/1-3, 77, 82. ZDavP-2 člen 353. ZDSS-1 člen 7, 58. ZS člen 110.
prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - občna seja - pravno mnenje Občne seje - sestava sodišča - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku - enostavno dejansko in pravno stanje - odstop od sodne prakse - očitna kršitev - pooblastila predsednika senata - sklep o nepristojnosti - relativna bistvena kršitev določb postopka
Obstaja dlje časa trajajoča in ustaljena sodna praksa, iz katere izhaja pristojnost upravnega sodišča za sojenje v sporih o zakonitosti odločb FURS o odmeri prispevkov. Zato bi potrebovalo Vrhovno sodišče za odločitev v tem pristojnostnem sporu široko soglasje o tem, da je v to prakso treba poseči na podlagi drugačne razlage pristojnostnih določb ZUS-1 in ZDSS-1.
V obravnavani zadevi soglasje med Upravnim oddelkom ter Delovnim in socialnim oddelkom Vrhovnega sodišča glede navedenega vprašanja pristojnosti ni bilo doseženo. Zato je bilo v odsotnosti le-tega za razrešitev navedenega vprašanja ter za zagotovitev enotnosti (bodoče) sodne prakse treba uporabiti pravno možnost, ki jo posebej za to predvideva sistemska ureditev Zakona o sodiščih, torej odločanje Občne seje Vrhovnega sodišča. Ustrezno vsebinsko utemeljeno odločitev Občne seje o tem, da se ustaljena sodna praksa glede pristojnosti upravnega sodišča za odločanje v navedenih sporih spremeni, je bilo ob dveh možnih pravnih razlagah upoštevnih določb ZDSS-1 v navedenih okoliščinah treba šteti za pogoj za poseganje v ustaljeno sodno prakso.
Ob odsotnosti širšega soglasja med navedenima oddelkoma Vrhovnega sodišča ter ob nesprejetju odločitve Občne seje v okviru specifičnega pristojnostnega spora, ki po vsebini posega v okvir dveh specializiranih vej sodišč, je umanjkal potrebni temelj za spremembo ustaljene sodne prakse. Zato v obravnavani zadevi Vrhovno sodišče v dosedanjo ustaljeno sodno prakso ni poseglo.
Absolutna bistvena kršitev je podana le v primeru očitne kršitve pravil ZUS-1 o tem, kdaj je v zadevi za odločanje pooblaščen sodnik posameznik, saj bi zahteva po podrobni analizi in minucioznem tehtanju (ne)izpolnjevanja v 13. členu ZUS-1 navedenih pogojev ne ustrezala naravi absolutno bistvene kršitve.
Sodnica posameznica je ob izrecnem sklicevanju na 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sprejela sodno odločbo, ki očitno ne more pomeniti pravno enostavne zadeve, saj je z odločitvijo po lastnih navedbah odstopila od dotedanje sodne prakse. Vendar pa glede na posebne okoliščine tega primera absolutna bistvena kršitev določb postopka vseeno ni podana. Zakon pooblašča (enega) določenega sodnika, da sprejme sklep o nepristojnosti in odstopi zadevo pristojnemu sodišču (drugi odstavek 274. člen ZPP). Res je sicer, da bi tudi na tej pravni podlagi tovrstno odločitev lahko sprejel le predsednik senata kot sodnik posameznik in ne sodnik poročevalec. Vendar pa bi se s tem vprašanjem Vrhovno sodišče kot relativno bistveno kršitvijo pravil postopka ukvarjalo le na podlagi izrecnega ugovora strank in na podlagi ugotovitve, da je tak pritožbeni ugovor pred Vrhovnim sodiščem sploh dopusten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VS00031470
ZPP člen 367a. Zakon o civilnih invalidih vojne (1978) člen 79. Sporazum o definitivnem urejanju vseh medsebojnih obveznosti ekonomske in finančne narave, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih sporazumov, z dne 18. 12. 1954 (1954) člen 1.
dopuščena revizija - zahteva za priznanje statusa civilnega invalida vojne - pravica do invalidnine - pravna praznina - sodno varstvo pravic - mednarodne obveznosti - precedenčni učinek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Zakon o vojnih invalidih v skladu z Ustavo in Sporazumom o definitivnem urejanju vseh medsebojnih obveznosti ekonomske in finančne narave, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih sporazumov z dne 18. 12. 1954 v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo, ker ne ureja pravnega položaja civilnih invalidov vojne, ki so se poškodovali pred 15. 9. 1947 kot italijanski državljani, za čas od 15. 9. 1947.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VS00031459
URS člen 14, 14/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv-D člen 1. ZUS-1 člen 92.
nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - brezplačna pravna pomoč - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve - pomanjkljive navedbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo o tem, da se plačilo odvetnika neustavno razlikuje v tem, da se v primeru plačila odvetnikov iz sredstev proračuna zniža za polovico vrednosti po OT, za sodne izvedence, cenilce in tolmače pa ne, bi moral revident utemeljevati ter izkazati, da tako znižanje plačila odvetnika poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača na podlagi pravilnikov. To pa iz revizijskih navedb ne izhaja, niti navedeno ni samo po sebi (očitno) razvidno Vrhovnemu sodišču.
izvedensko mnenje - ugotavljanje (ne)prištevnosti - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - neustreznost izvedenskega mnenja - procesna sposobnost - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - pravica do zagovornika po lastni izbiri - preklic pooblastila - zavlačevanje postopka - zloraba pravice
Sodišče, ki je po odpovedi pooblastila zagovorniku obdolžencu, ki je bil v priporu, po uradni dolžnosti postavilo istega zagovornika, ter je šlo za zadnji narok, na katerem je imel zagovornik, ki mu je bilo pooblastilo odpovedano, obsežno končno besedo, ni kršilo pravice do obrambe. V ZVZ zagovornik ni konkretiziral okoliščin, glede katerih naj bi prišlo do nesoglasij med obdolžencem in njegovim zagovornikom, zato se upoštevaje konkretne procesne okoliščine, izkazuje zloraba (procesne) pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00032209
ZUS-1 člen 2, 73, 73/1. ZPP člen 365, 365-1 367b.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - redni upravni spor - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - zavrženje nedovoljene pritožbe - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni izvedlo glavne obravnave in torej samo ni dodatno ugotavljalo dejanskega stanja.
Ob takem procesnem dejanskem stanju zadeve, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, pritožba ni dovoljena. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati.
Ker je pritožnik rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudil zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, mu zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko pritožnik od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vloži predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.
Da lahko stranka uresniči svojo pravico izpodbijanja pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice, ji mora biti ta možnost v sodnem postopku ustrezno zagotovljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na izrecno tožbeno navedbo, kdaj je odločbo prejel, ki očitno nasprotuje tistemu, kar izhaja iz listin v spisu (iz vročilnice), pritožnika pred odločitvijo s tem neskladjem seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi. Stranko je namreč treba v takih procesnih situacijah v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pa je nato možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o (ne)pravočasnosti tožbe
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00031829
ZGO-1 člen 152, 157. ZPP člen 367, 367a, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - konkretno pravno vprašanje ni postavljeno - dejansko stanje kot revizijski razlog - zavrženje predloga - inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Vprašanji na način, kot sta zastavljeni, nista konkretni pravni vprašanji.
V predlogu ni obrazloženo, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, niti ni navedeno, katero pravno pravilo naj bi prekršilo. Vse to pa onemogoča tudi presojo v predlogu zatrjevane pomembnosti vprašanj za pravni red oziroma za enotnost sodne prakse, torej vrednot, ki presegajo zakonitost izdane sodbe v konkretnem primeru.