ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 36. ZSS člen 24, 24/3, 28, 28/1, 32, 32/2, 32/3, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/4. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/2, 40, 40/3, 64, 64/1, 64/1-4. ZUP člen 6, 6/2.
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriteriji
Sodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka.
Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon.
Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v četrtem odstavku 34.a člena ZSS že sam zožil manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Iz tega sledi, da glede sodnika, ki izpolnjuje formalne kriterije, velja močna domneva o utemeljenosti hitrejšega napredovanja v višji sodniški naziv. Namen uporabe prostega preudarka pri odločanju o obravnavani vrsti sodniškega napredovanja je v oceni, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti, delovnih sposobnosti in zmožnosti izpolnjevati vodstvene funkcije.
Posebna narava dela - delo na projektih, ki so po naravi stvari namenjeni delovanju sodstva kot celote - sama po sebi ni ovira za napredovanje v višji sodniški naziv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00031824
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. URS člen 25, 125.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravica do pravnega sredstva
Ker je pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjska sklepa, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - koristoljubnost - protipravno pridobljena premoženjska korist - kazenska sankcija - stranska denarna kazen - goljufija na škodo EU - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona
Kaznivo dejanje je storjeno iz koristoljubnosti tudi tedaj, kadar ga je storilec izvršil zato, da bi komu drugemu pridobil premoženjsko korist.
Samostalnik koristoljubje je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljen kot težnja po pridobitvi premoženjske koristi. Iz običajnega besednega pomena besedne zveze „iz koristoljubnosti“ ni mogoče razbrati, ali se težnja po pridobitvi premoženjske koristi nanaša le na povečanje oziroma ohranitev vrednosti lastnega premoženja, ali pa tudi na povečanje premoženja koga drugega. Jezikovna razlaga besedne zveze „iz koristoljubnosti“ torej ne izključuje razlage, da je stransko denarno kazen mogoče izreči tudi v primeru, kadar storilec premoženjske koristi ne pridobi neposredno za sebe, temveč tudi za koga drugega.
Možnost izreka stranske denarne kazni po drugem odstavku 45. člena KZ-1 je treba primerjati z ureditvijo instituta odvzema premoženjske koristi, ki je v sistematiki KZ-1 urejen v 74. in 75. členu. Čeprav je namen odvzema premoženjske koristi (da nihče ne sme biti obogaten s kaznivim dejanjem) drugačen od namena izreka stranske denarne kazni, ni videti v naravi stvari utemeljenega razloga za razlikovanje, po katerem bi se premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, lahko odvzela vsakemu prejemniku, stranska denarna kazen pa bi se lahko izrekla le v primeru, da je imel storilec kaznivega dejanja namen obogatiti zgolj samega sebe.
Tudi logična in namenska razlaga ne govorita v prid razumevanju drugega odstavka 45. člena KZ-1 v smislu, da je stransko denarno kazen mogoče izreči le v primeru, ko gre za pridobitev lastne koristi. Če bi sprejeli takšno razlago, bi iz denarnega kaznovanja brez utemeljenega razloga izločili vse storilce kaznivih dejanj, katerih dejanja vodijo do obogatitve ostalih oseb, ki so z njimi povezane.
ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4, 95, 111, 111/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti - davčna obveznost - ugotovitev davčne obveznosti - obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pojem davčne obveznosti po tretjem odstavku 111. člena ZDavP-2 (zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti) obsega poleg davka (glavnice) tudi obresti, obračunane v postopku davčnega nadzora (95. člen ZDavP-2).
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz predloga za dopustitev revizije ne more nadomestiti manjkajočega vprašanja, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032947
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-5, 70/1-6. URS člen 23, 154.
dopuščena revizija - pravica do poštenega obravnavanja - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored dela sodnikov - bolniška odsotnost - nadomeščanje člana senata - izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - sodelovanje sodnika v postopku pred nižjim sodiščem - Sodni red - podzakonski akt - odlok občine - javna objava pravnega predpisa - priloga predpisa - vacatio legis - pravni režim na nepremičnini - naselbinski spomenik - lex certa - nujna pot - stvarna služnost poti - javno dobro - obnova pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je nadomeščanje članov pritožbenih senatov zaradi njihove kratkotrajne odsotnosti (npr. za posamičen sejni dan zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta) skladno s predpisi in pravico do naravnega sodnika ter poštenega sojenja.
- ali odločanje o pritožbi v okoliščinah konkretne zadeve pomeni obstoj razlogov iz 5. oziroma 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča glede védenja toženke o vrsti pravnega režima na sporni nepremičnini, ki se nahaja v območju z občinskim odlokom razglašenega zdraviliškega kompleksa kot naselbinskega spomenika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00032389
ZKP člen 247, 247/4, 258, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.. KZ-1 člen 179, 179/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - dokazni predlog - pravica do obrambe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - malomarno zdravljenje - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - krivda - malomarnost
Dolžnostno ravnanje zdravnika je v inkriminaciji iz prvega odstavka 179. člena KZ-1 določeno kot ravnanje v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Kršitev zdravniške stroke je v vseh inkriminacijah, relevantnih za zdravniško dejavnost, prvi, elementarno konstitutivni element kaznivega dejanja. Dolžnostno ravnanje zdravnikov je določeno v posebnih predpisih, imenovanih kot pravila znanosti in stroke, na katere dispozicija odkazuje (blanketna dispozicija). Kot izvršitveno ravnanje pri tem kaznivem dejanju pride v poštev vsakršna preventivna (zdravljenje v širšem pomenu) in kurativna dejavnost (zdravljenje v ožjem pomenu), in, med ostalim, tudi nadzorovanje podrejenega zdravstvenega osebja. Zdravnik torej v postopku zdravljenja lahko ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke pri: 1. postavljanju diagnoze (predvsem opustitev dosegljivih diagnostičnih možnosti); 2. zdravljenju (zanemarjanje temeljnih ukrepov, nesodobno zdravljenje, nepotrebno zdravljenje, preveliki posegi, precenjevanje svojih zmožnosti); ali 3. poverjanju dela in nadzoru. Zdravniška dejavnost zdravnika, ki je v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, se kaže glede na način storilčevega dela ali sredstev, ki jih uporablja. Za takšen primer bo šlo pri uporabi očitno neprimernih sredstev, očitno neprimernega načina zdravljenja, opuščanja higienskih ukrepov ali za drugo očitno nevestno ravnanje.
V konkretni zadevi so v opisu kaznivega dejanja uvodoma navedeni splošni zdravstveni predpisi, ki dopolnjujejo blanketno dispozicijo iz prvega odstavka 179. člena KZ-1, temu pa sledi navedba konkretnih ravnanj oziroma ukrepov, ki bi jih obsojenka kot zdravnica pri zdravljenju deklice A. A. morala izvesti, da bi izpolnila svoje dolžnostno ravnanje. Uvodoma navedeni zdravstveni predpisi v povezavi z navedbo konkretnih ukrepov, ki bi jih obsojenka morala izvesti, določno in jasno povedo, kako bi obsojenka morala ravnati, da bi v konkretnem primeru izpolnila svoje dolžnostno ravnanje. Kaj vse bi obsojenka morala storiti, katere ukrepe bi morala izvesti in ali je ravnala skladno s pravili in spoznanji zdravniške znanosti in stroke, je sodišče ugotavljalo s pomočjo izvedencev medicinske stroke.
Zaradi neskrbne ocene dekličinega kliničnega stanja in opustitve zapisa znakov dehidracije, opustitve dajanja jasnih navodil medicinskim sestram v zvezi z zdravljenjem, opustitve preveritve učinkovanja odrejene terapije ali dekličine premestitve na enoto intenzivne terapije, kar vse tudi po presoji Vrhovnega sodišča celokupno kaže na obsojenkino očitno nevestno ravnanje v postopku zdravljenja, ni bila pravočasno zaznana naraščajoča dehidracija, posledično pa ni prišlo do uspešnega zdravljenja bolezni. Očitki, povezani z opisom kaznivega dejanja, niso utemeljeni.
Navedbe, da obsojenka o poslabšanju dekličinega kliničnega stanja (s strani medicinskih sester) ni bila obveščena, obsojenke ne morejo razbremeniti kazenske odgovornosti. Obsojenka bi morala sama spremljati učinkovanje odrejene rehidracijske terapije ter vitalne znake in stanje deklice, medicinskim sestram pa dati jasna navodila v zvezi z zdravljenjem, zato trditve o pretrganju vzročne zveze zaradi ravnanj (opustitev obveščanja) medicinskih sester niso utemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032858
URS člen 22. ZDDV-1 člen 67, 67/1, 82. ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 83, 83/2, 83/2-1, 93. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - odločitev brez glavne obravnave - pravica do izvedbe dokaza - postavitev izvedenca - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do kontradiktornega postopka - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Ko tožnik v upravnem sporu predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravno sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi formalni ali vsebinski razlogi.
Razlogi za opustitev izvedbe glavne obravnave ob spornem dejanskem stanju so izrecno opredeljeni v 59. členu ZUS-1, zato določbe 51. člena ZUS-1 ni mogoče razumeti kot podlago za dodatno širjenje izjem od navedene zakonske obveznosti.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - vštevanje osebnih dohodkov - oprava poizvedb - informativni dokaz
V okviru reparacijskega zahtevka je treba upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb, če dohodkov na tej podlagi delavec, če bi bil v delovnem razmerju pri delodajalcu, sicer ne bi mogel ali smel pridobiti.
Prvi odstavek 142. člena ZPP izčrpno določa pisanja, za katera velja, da se vročajo osebno. Ta pisanja so tožba, sodba sodišča prve stopnje (zoper sodbo je namreč vedno mogoča pritožba), sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo (npr. revizija, predlog za obnovo postopka) ter nalog za plačilo sodne takse in vabilo. 'Izredno pravno sredstvo' se nanaša na to pravno sredstvo sámo in pomeni, da je treba po pravilih o osebnem vročanju (zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti) vročati (že) vložena izredna pravna sredstva.
Odločba sodišča druge stopnje ne spada med pisanja iz prvega odstavka 142. člena ZPP, za katera veljajo pravila o osebnem vročanju, niti ni drugje v ZPP ali drugem zakonu določeno, da se vroča po pravilih o osebnem vročanju. Vročitev sodbe sodišča druge stopnje je bila tako pravilno opravljena po pravilih o navadnem vročanju (141. člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožeča stranka navedenim zakonskim zahtevam glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije ni zadostila, saj ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja. Vloga predlagatelja je po vsebini dejansko revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije, saj predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču, da pravno vprašanje samo oblikuje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
a) ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje dveh s strani tožene stranke predlaganih prič, tožnikovih nadrejenih,
b) ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka?
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040951
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 320, 320/1, 320/1-1, 337, 337/2, 342, 344, 349, 349/1, 349/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 59/3. ZPP člen 236a. ZBan-2 člen 405, 405/1, 405/1-2.
dopuščena revizija - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - izredni ukrep - imenovanje izredne uprave banke - stečaj banke - ukrepi za stabilnost bank - kapitalska ustreznost banke - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločanje na seji - kontradiktornost postopka - zaslišanje stranke - pisna izjava stranke - nova dejstva in dokazi - zavrnitev revizije
Zoper odločbo o izredni upravi revident ni vložil tožbe, tožba dveh tožnikov pa je bila zavrnjena. Dejanske ugotovitve iz odločbe o izredni upravi je zato treba šteti za resnično ugotovljene (res judicata pro veritate habetur). Pri zahtevi za zaslišanje nekdanjega zakonitega zastopnika revidenta gre po povedanem za dokaz, ki ne more biti pomemben za odločitev in ga zato ni bilo treba izvesti (enako določa druga alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Kljub zatrjevanju v reviziji, da naj bi tožnik v sodnem postopku predlagal postavitev izvedencev, pregled tožbe pokaže, da to ne drži.
Glavna obravnava sicer ni namenjena zgolj izvajanju dokazov, pač pa je v splošnem namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena EKČP). Vendar pa ob prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (342. člena ZBan-1) v tem konkretnem postopku ne more biti sama sebi namen.
Prva toženka bi morala glede na to, da v njene prostore lahko prosto zahajajo tudi neuravnovešeni pacienti, ravnati preventivno in z vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti tveganje nasilnih dejanj teh oseb. Prva toženka je varnost v ambulanti medicine dela in športa zagotovila tako, da je na vrata namestila kljuko, ki je onemogočala nenadzorovan vstop z zunanje strani. Vendar pa ta ukrep v okoliščinah konkretnega primera ni bil ustrezen in zadosten.
Kljub temu, da se je nevarnosti očitno zavedala tudi tožnica sama (kar izhaja iz njenih navedb), je v vratih puščala ključ in na ta način omogočala nenadzorovane vstope.
Toženec se je v 7. členu Sporazuma zavezal, da bo varoval kot poslovno skrivnost osebne ali ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in da najmanj dve leti po podpisu Sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti ali kako drugače z njimi sodeloval. V 8. členu Sporazuma pa je bila pogodbena kazen dogovorjena le za primer kršitve varovanja poslovne skrivnosti. Ker je tožeča stranka od toženca uveljavljala pogodbeno kazen zaradi sklenitve posla s komitentom, za kar pa pogodbena kazen ni bila dogovorjena, ni bilo pravne podlage za njeno plačilo. Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni od dolžnika za neizpolnitev oziroma kršitev tiste obveznosti, v zvezi s katero je bila takšna pogodbena kazen dogovorjena.
upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - neprofitna najemnina - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - subvencija neprofitne najemnine - subvencija tržne najemnine - plačnik - razmerje med občino in državo - obveznosti države - dopuščena revizija
SZ-1 ureja subvencijo neprofitne najemnine in subvencijo tržne najemnine. ZUPJS je uvedel še dodatno subvencijo za najemnike tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, in sicer (poleg subvencije, ki jo ureja SZ-1) subvencijo, ki se obračuna od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
ZUPJS v sistem financiranja subvencij ni posegel - ni namreč posegel v nobeno določbo SZ-1, ki določa, iz katerega proračuna se subvencije financirajo. ZUPJS je uvedel le dodatno pravico najemnikov tržnih stanovanj, pri čemer pa je določil, da se ta določi na način, kot velja za določitev subvencije k neprofitni najemnini (po 121. členu SZ-1). Zapis v drugem stavku drugega odstavka 28. člena ZUPJS je napotil na 121. člen SZ-1 le glede določanja višine subvencije; ni pa spremenil določb SZ-1 v delu, ki določajo, kdo zagotovi sredstva, potrebna za subvencijo.
Novo uvedena subvencija po 28. členu ZUPJS pomeni subvencijo najemnikov tržnih stanovanj; financiranje teh subvencij pa ureja peti odstavek 121.b člena SZ-1, in sicer tako, da bremenijo državni in občinske proračune, vsakega do ene polovice.
najemna pogodba za stanovanje - odpoved najema zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper najemodajalca - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - vlaganja v najeto nepremičnino - vlaganja najemnika - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov
Zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve najemne pogodbe v konkretnem primeru predpostavlja vlaganja tožeče stranke v stanovanje, ki pa jih ta ob pomanjkljivi trditveni podlagi ni izkazala. Zaradi tega ni bilo mogoče slediti njenim navedbam, da je bila s predčasno odpovedjo najemne pogodbe oškodovana, in je bil njen odškodninski zahtevek posledično utemeljeno zavrnjen.