Odločilnega pomena je, ali je razmerje med pravdnima strankama, nastalo na podlagi sporazuma 18. 3. 1992 in najemne pogodbe 1. 10. 1998, neprofitno najemno razmerje v smislu SZ-1. Najemne pogodbe ni mogoče obravnavati povsem izolirano in neodvisno od predhodnega sporazuma, zato je materialnopravno zmotno apriorno zanikanje pomembnosti predhodnih dogovorov med strankama. Očitno je bila končni rezultat dogovorov prav dne 1. 10. 1998 sklenjena najemna pogodba, zato bi pravo naravo razmerja med pogodbenima strankama pokazala ocena in vrednotenje vseh okoliščin, ki so pripeljale do sklenitve te pogodbe, ne pa le golo sklepanje, da gre za neprofitno najemno razmerje, ker je tako zapisano v pogodbi in da drugačna presoja, upoštevajoč tudi pravilo o popolnosti listine in načelo enakosti, ni dopustna.
V obravnavanem primeru bi se utegnilo izkazati, da kljub drugačni opredelitvi najema in dogovorjeni višini najemnine v višini neprofitne najemnine ne gre za neprofitno najemno razmerje, zaradi česar za odpoved tega razmerja tudi ne bi prišel v poštev razlog iz petega odstavka 103. člena SZ-1. Toženkin položaj v takem primeru ne bi bil privilegiran, ampak bi bil lahko zaradi pomembnih drugačnih okoliščin njegove dodelitve utemeljeno obravnavan drugače.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba na nedenarno terjatev - razmerje med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stanovalec iste stavbe kot stranka v postopku - nepristransko sojenje - majhno sodišče
Vrhovno sodišče je ugodilo predlogu dolžnika za prenos pristojnosti. Tako je storilo zato, ker je sodnica tega sodišča (A. A.) tudi sama stanovalka bloka na naslovu ... in naj bi bila po trditvah dolžnika "v zvezi z enim od upnikov".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00032398
ZKP člen 506, 506/4.. KZ-1 člen 61.. URS člen 34.
preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - podaljšanje roka za izpolnitev - postopek osebnega stečaja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obsojencu kljub ugotovitvi, da je zoper njega začet postopek osebnega stečaja, ki mu objektivno onemogoča izpolnitev naloženih obveznosti iz pogojne obsodbe, podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti iz pogojne obsodbe, poseglo v obsojenčevo ustavno pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS in s tem kršilo 61. člen KZ-1. Diskrecijsko pravico iz kazenskega zakona bi moralo namreč v okoliščinah konkretne zadeve uporabiti na način, da s sprejeto odločitvijo ne bi kršilo obsojenčevih ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin.
nepravdni postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je nepravdna stranka (predlagateljica) zaposlena na sodišču, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje v tej zadevi, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo izključno na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP pravno nepomembni. Ker pritožnik obrazložitve glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila konkretizirano ne napada, je v tem postopku ne more izpodbiti.
Revizija se dopusti glede vprašanja dobrovernosti neposrednega nelastniškega posestnika in v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve vrnitvenega in odstranitvenega zahtevka
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - manjše sodišče - območje sodnega okraja
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedlo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnica je v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki je zaposlena na oddelku sodišča, ki naj vodi izvršilni postopek. Gre za majhen kolektiv, kjer se zaposleni med seboj poznajo in dobro razumejo, prav tako pa tudi dela ni mogoče organizirati na način, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z izvršilnimi spisi ter jih obravnavala tudi v času odsotnosti sodelavke. Zato je v skladu s 67. členom ZPP Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.
objava popravka - pravica do objave popravka - odklonitveni razlogi
Ustavnopravno razsežnost odločanja v pravdi za objavo popravka je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo. To ustavno izhodišče pravico do popravka ustrezno uravnoteža s kolidirajočima svobodo tiska (39. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) izdajatelja medija.
Zakonska ureditev prek odklonitvenih razlogov v 31. členu ZMed je predvsem konkretizacija tega ustavnega izhodišča. Takšna mora biti - glede na hierarhično zasnovo pravnih aktov – zato tudi razlaga odklonitvenih prvin iz 31. člena ZMed. Le na ta način in s tako vsebinsko napolnjenim pomenom imajo te lahko svoj ustavno skladen smisel.
Po določilu drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP lahko stranka umakne že vloženo revizijo, dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo umik revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga
S strani tožeče stranke zatrjevane okoliščine o sorodstveni povezavi pooblaščenca tožene stranke s sodnico stvarno in krajevno pristojnega pritožbenega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00032833
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1-a, 45/1-b. ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2-8. ZNP člen 37.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - odklonilni razlog - javni red - nepravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno pravo - načelo kontradiktornosti - vročitev odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - zavrnitev priznanja in izvršitve
1. V izjemo pod točko (a) prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah se uvrščajo tako nasprotovanja materialnemu kot procesnemu javnemu redu, izjema pod točko (b) pa obravnava poseben vidik pridržka javnega reda, pri čemer pa bo uporaba določila o nasprotovanju javnemu redu iz točke (a) izključena, kadar bo podan dejanski stan specialnih določil, ki ga urejajo nadaljnje točke prvega odstavka 45. člena Uredbe. Pri zatrjevani kršitvi načela kontradiktornosti v začetnem stadiju postopka bo sodišče presojalo obstoj izjeme po (b) točki, če pa bo uveljavljana kršitev te pravice v poznejši fazi postopka, je mogoča presoja, ali je s tem prišlo do kršitve javnega reda v zaprošeni državi.
2. Ureditev priznavanja in izvrševanja temelji na medsebojnem zaupanju v ustreznost sodnega varstva znotraj Unije. To zaupanje med drugim zahteva, da so sodne odločbe, izdane v državi članici ipso iure priznane v drugi državi članici. V tem sistemu je treba razloge za zavrnitev priznanja razlagati ozko, ker pomenijo oviro za izpeljavo enega od temeljnih ciljev Uredbe, določilo o javnem redu pa se uporablja samo izjemoma. Pridržek javnega reda je treba razlagati restriktivno in ga uporabiti kot ultima ratio. Predlagatelj torej neutemeljeno trdi, da lahko kršitev načela kontradiktornosti v začetni fazi, katerega pogoje za odklonitev priznanja ureja Uredba v (b) točki prvega odstavka 45. člena, zaradi neizpolnjevanja vseh tam predpisanih pogojev uveljavlja kot odklonitveni razlog po (a) točki istega določila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - zavrnitev predloga
Problem nezadovoljstva strank z odločitvami sodišča ureja sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam in zato takšno nezadovoljstvo ni razlog za delegacijo pristojnosti sodišča.
OZ člen 105, 105/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - primeren dodatni rok za izpolnitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru materialnopravno pravilno napolnili pravni standard "primeren dodatni rok za izpolnitev" iz drugega odstavka 105. člena OZ (ter ali je bila vsebina poziva za izpolnitev ustrezna).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00032384
URS člen 22, 23.. ZKP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 371, 371/1-11, 384, 421, 421/1.
pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - dvom v nepristanskost - videz nepristranskosti - prekluzija - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija navedb
Ne glede na časovno omejenost uveljavljanja pravice do nepristranskega sojenja po Zakonu o kazenskem postopku stranka s svojimi navedbami v pritožbi in zahtevi za varstvo zakonitosti, da so podane okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom, da sodnik ali sodišče ni bilo nepristransko, ne more biti prekludirana, če je za okoliščine, ki se nanašajo na morebitno nepristranskost sodišča ali posameznega sodnika, ki je sodil v zadevi, izvedela šele potem, ko je prejela sodbo.
Dejstvo, da je oškodovanec določen čas reševal zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ki ima sedež v isti stavbi kot pristojno sodišče, samo po sebi ne pomeni, da so bili običajni kolegialni odnosi preseženi. Da bi temu bilo tako, iz podatkov spisa in navedb vložnika v zahtevi ne izhaja. To ni izkazano niti za sodnika, ki sta v obravnavani zadevi odločala, še manj pa za vse sodnike pristojnega sodišča. Pri tem je na vložniku zahteve, da ustrezno substancira konkretne okoliščine, s katerimi utemeljuje svoje trditve, tej zahtevi pa v konkretnem primeru ni zadostil.
ZKP člen 201, 201/1-1, 204.a, 204.a/2, 371, 371/2.. URS člen 22, 23, 29.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do izjave - begosumnost - kontradiktornost - odgovor na predlog za odreditev pripora
Ko je obtoženec na begu oziroma če se skriva, sodišču ni dosegljiv, zato je zoper njega treba odrediti pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obtoženec s skrivanjem povzroči nezmožnost vročitve tožilskega pripornega predloga, ter se posledično s takšnim ravnanjem tudi odreče pravici do polne kontradiktornosti.
ZST-1 člen 8, 18, 18/7, 34, 34/1, 34/3. ZPP člen 105a.
predlog za dopustitev revizije - stranske terjatve - plačilo sodne takse - osnova za odmero sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Sodna taksa za predlog za dopustitev revizije ni bila odmerjena pravilno. Po določbi sedmega odstavka 18. člena ZST-1 se za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, plača taksa samo po znesku stranskih terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00032082
ZPP člen 5, 339, 339/2-8. OZ člen 106, 265, 266, 639, 639/3. ZVPot člen 37, 37/4, 38, 39, 40.
prodajna pogodba - nakup rabljenega vozila - kritni kup - stvarne napake - notifikacijska dolžnost - primeren dodatni rok - odprava napak s strani kupca - odprava napak na lastne stroške - menjava motorja - nesorazmernost stroškov - pavšalni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ ima kupec pri prodajni pogodbi pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku te napake ne odpravi sam. To lahko kupec stori le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok, da napako sam odpravi. Ni pa mu dolžan pustiti dodatnega roka za odpravo napake, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da je ne bo odpravil, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel odpraviti.
Sodišče na vprašanje morebitne nesorazmernosti stroška kritnega kupa napram plačani kupnini ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor prodajalca. Zgolj pavšalno prerekanje višini tožbenega zahtevka ne zadošča. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru, ko takega ugovora niti na prvi stopnji niti v pritožbi ni bilo in sodišče prve stopnje tega v postopku sploh ni ugotavljalo, nesorazmernosti ne more ugotoviti sámo zgolj v okviru materialnopravne presoje, brez izvedbe naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00039015
ZZK-1 člen 5, 80, 80/2, 80/3, 81, 81/2. ZPP člen 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - vpis v rednem vrstnem redu - učinki zaznambe spora - vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zavrnitev vpisa - res iudicata - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
Po presoji Vrhovnega sodišča ni identitete med pravnomočnim sklepom o dovolitvi vpisa pravice v rednem vrstnem redu in predlogom za vpis iste pravice v zaznamovanem vrstnem redu in s tem tudi ne procesne ovire za odločanje o tem predlogu. Ta ne pomeni »zgolj predloga za popravek vrstnega reda učinkovanja vpisov, kakršen v ZZK-1 ni predviden,« kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Predlog za vpis v vsakem od navedenih vrstnih redov predstavlja povezano celoto; poleg vpisa vrste pravice same je njegov ključni del tudi določitev pričetka učinkovanja te pravice, ki ga predlagatelj vpisa opredeli z navedbo vrstnega reda vpisa.
Pravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Iz obrazložitve sodišč prve in druge stopnje pa je razvidno, da sodišče prve stopnje ni bilo v spoznavni krizi in ni odločalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ampak je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s prepričanjem ugotovilo pravno pomembna dejstva, na katera je oprlo oceno, da toženca s procesnimi dejanji v pravdi P 642/2006 nista nameravala obiti prisilnih predpisov o prodaji kmetijskih zemljišč.
Po oceni Vrhovnega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že ugotovitev sodišča, da prvi toženec tožbe za ugotovitev obstoja lastninske pravice ni vložil z namenom izigrati prisilne predpise o prodaji kmetijskih zemljišč, ampak zato, ker je bil prepričan, da sta sporni zemljišči res njegovi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da iz toženčeve izpovedi izhaja, da na tožbo ni odgovoril zato, ker je nepremičnine podedoval od očeta s katerim ni imel stikov, da ni bil seznanjen s stanjem zemljišč in je bil nezainteresiran za izid obeh postopkov: postopka prodaje zemljišča in sodnega postopka v zvezi s priposestvovanjem.
Po oceni Vrhovnega sodišča sploh ni pomembno, ali bi sodišče v primeru, če bi toženec na tožbo odgovoril in bi nasprotoval trditvam tožnika o obstoju veljavne podlage za pridobitev spornih zemljišč in s tem dobrovernosti tožnika, tožbenemu zahtevku ugodilo ali ne. Pravno pomembno tudi ni, zakaj so pravni predniki drugega toženca sporni zemljišči izročili pravnim prednikom prvega toženca. Zadošča ugotovitev, da sta D. D. in prvi toženec verjela, da imata nepremičnino v lastniški posesti in sta zato ugotovitveno tožbo vložila v dobri veri. Vrhovno sodišče le še dodaja, da je bil prvi zakon, ki je vseboval prisilne določbe o postopku prodaje kmetijskih zemljišč, sprejet leta 1965 (Zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, Ur. l. SFRJ, št. 25/65), kar pomeni, da leta 1956 (in prej) kogentnih pravil glede pridobivanja kmetijskih zemljišč še ni bilo.