Ker tožena stranka v upravnem predsodnem postopku eksplicitno uveljavljanega izrednega pravnega sredstva ni obravnavala po 270. členu ZPIZ, je sodišče prve stopnje zavrnilno odločbo kot nezakonito pravilno razveljavilo.
Ker je ugotovljeno, da je tožena stranka razporedila delavko - medicinsko sestro na delovno mesto arhivarja, ki je ustrezalo njeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, prav tako pa je tožena stranka izkazala, da je bila razporeditev nujna zaradi nemotenega opravljanja dela, je razporeditev zakonita.
Tožena stranka je imela možnost, da izda sklepe posameznim delavcem na podlagi potrjenega načrta finančne reorganizacije, ki je obsegal tudi program presežnih delovnih mest. Zakon ne predvideva in omogoča tega, da delodajalec na podlagi potrjene prisilne poravnave izdela nek nov program razreševanja trajno presežnih delavcev. Za tak primer je potrebno izvesti celoten postopek, predviden v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 39/94), sicer delavcem ne more zakonito prenehati delovno razmerje.
poroštvo - pogodba - oblika pogodbe - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo v pisni obliki. Namen takšne norme je varstvo poroka pred prenagljeno odločitvijo o prevzemu obveznosti. Ker pa gre tudi v tem primeru za pogodbo med porokom in upnikom (997. člen ZOR), tudi zanjo veljajo splošna določila ZOR o pogodbi in tako tudi 46. člen, po katerem mora biti predmet pogodbene obveznosti določen oziroma določljiv.
Ker so posamezne poslovne enote tožene stranke predstavljale ekonomsko in kadrovsko zaključene celote, zaradi katerih je bilo mogoče delavce razporejati le znotraj teh enot, je bila tožnica v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev pravilno ocenjevana le v okivru njene poslovne enote, ne pa tudi znotraj drugih poslovnih enot, ter ji je delovno razmerje zakonito prenehalo.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - zastavna pravica - rubež - prepoved razpolaganja - zaznamba sklepa o izvršbi
Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice.
Sklep o izvršbi na premičnino se zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je original in ne fotokopija prometnega dovoljenja.
Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari.
V 4. odst. 34. člena ZFPPod so opredeljene osebe, ki lahko vložijo pritožbo zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra. Ker pritožnik ni niti trdil, da bi bil katera od navedenih oseb, marveč, da je zgolj v družbi zaposleni delavec, ki bo ostal brez zaposlitve oziroma brez možnosti za uveljavljanje pravic za čas brezposelnosti, je pritožba nedovoljena.
ZM člen 66, 67, 67/1, 66, 67, 67/1. ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41/2, 23, 23/2, 41, 41/2.
menica - verodostojna listina
Ker predložena fotokopija ne vsebuje vseh podatkov, ki jih za prepis menice zahteva Zakon o menici, ne more imeti meničnopravne veljavnosti, zato tudi ni verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
Odgovornost delodajalca za opuščeno odtegnitev in izplačilo v smislu 134. čl. ZIZ se obravnava v okviru postopka zoper "prvotnega" dolžnika, katerega plačo bi delodajalec moral odtegovati, zato gre za atrakcijo pristojnosti in je za izvršbo pristojno isto sodišče kot za sklep o izvršbi na plačo dolžnika.
ZOR člen 67, 67/3, 67/4, 67, 67/3, 67/4. ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-9, 58, 58/2, 58/3, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-9, 58, 58/2, 58/3.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - postopek pri ugovoru - neutemeljen ugovor - kreditna pogodba - obličnost
Tudi pri obličnih pogodbah so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, kar dogovor o plačevanju kredita s prenakazilom najemnine nedvomno je. Dolžnik je navedel razloge, ki bi lahko preprečevali izvršbo, če bi se izkazali za resnične, in ponudil dokaze za svoje trditve, vendar sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni izvedlo, zato odločitve o (ne)utemeljenosti ugovora ni mogoče preizkusiti. V zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje samo odločalo o neutemeljenem ugovoru.
Če obstajajo pogoji za to, da nujni dedič deduje zemljišča ali druge nepremičnine ali premičnine, ki sicer sodijo v zaščiteno kmetijo, se ta temu ne more upreti, češ da ima interes za izplačilo v denarju.
ugovor tretjega - ugovor tretjega - verjetnost obstoja dela terjatve - ugovor
Verjetnost obstoja terjatve pomeni objektivni materialnopravni pogoj za uveljavitev ugovora tretjega zoper sklep o zavarovanju (1. odstavek 64. člena ZIZ). Navedena presoja je sicer narekovala zavrnitev ugovora in ne njegovo zavrženje. Verjetnost obstoja terjatve pomeni namreč objektivni materialnopravni pogoj za uveljavitev ugovora tretjega zoper sklep o zavarovanju (1. odstavek 64. člena ZIZ). Potrebna je torej meritorna - dokazna presoja ali je pravica tretjega izkazana vsaj na stopnji verjetnosti, kar pomeni, da več dokazov govori za obstoj terjatve, kot zoper njo. Izvršilno sodišče takšno vsebinsko presojo lahko napravi tudi v postopku zavarovanja terjatve na podlagi samostojne ocene listin ali pa v ta namen razpiše narok in na njem izvede dokaze (29. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Posledica takšne vsebinske - meritorne presoje pa je nujno tudi meritorna odločitev o utemeljenosti ugovora, v okviru presoje obstoja predpostavk za nadaljnje obravnavanje ugovora tretjega. Ker pa zavrženje pomeni za pritožnico enako oz. celo manj neugodno odločitev od zavrnitve, pritožbeno sodišče na podlagi smiselne uporabe načela - prepoved reformatio in peius, v odločitev prvostopenjskega sodišča kljub temu ni poseglo.
ZOR člen 436, 436/1, 436, 436/1. ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - terjatev - cesija - odstop terjatve
Zapadle, neizplačane plače so lahko predmet pogodbe o odstopu terjatve. Glede na to in ker je upnik prehod terjatve do dolžnika iz naslova zapadlih, neizplačanih plač, o katerih je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, nanj izkazal z overjeno pogodbo o odstopu terjatve, ni podan ugovorni razlog, da terjatev ni prešla na upnika.
Ker bi bilo psihično stanje varovanca tožene stranke - skrbnika, tudi če bi užival predpisana zdravila, enako, je že s tem vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo skrbi za zdravljenje varovanca in škodo, ki jo je povzročil, pretrgana.
ZNP člen 21, 21. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 33, 33/1, 33/2.
vpis v sodni register - predhodno vprašanje
Predlagatelj prekinitve postopka vpisa v sodni register mora izkazati interes, ki je pravno utemeljen. Tako mora izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnosti, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Sodna taksa za sklep o stroških se odmeri od polovice vrednosti spornega predmeta, to je od polovice vrednosti priznanih stroškov. Taksa se za vsako odločbo ugotavlja in izračunava na novo, v primeru, da je bila za prvo odločbo, ki je bila razveljavljena, že plačana, pa se to upošteva. V konkretnem primeru taksa za prvo (razveljavljeno) odločbo ni bila plačana, torej je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno odločilo o obstoju taksne obveznosti tožeče stranke.
Zahtevek na priznanje lastninske pravice in izstavitev listine, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, je stvarnopravne narave in ga je zato mogoče uveljavljati proti vsakomur, ki onemogoča ali ovira varovano pravico. Skladno z 2. odst. 17. člena ZZK, s katerim je urejena situacija večkratnih prenosov te pravice, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, lahko zadnji pridobitelj predlaga vpis pravice nase, če predloži za vsak prenos listino, ki bi lahko bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis. Ker tožnik predlogu za izdajo začasne odredbe ni predložil takšnih listin, ki bi dokazovale verigo prenosov lastninske pravice na sporni nepremičnini od prvega lastnika do tožene stranke, ni izkazal verjetnega obstoja uveljavljenega stvarnopravnega zahtevka.
vpis sprememb v sodni register - predhodno vprašanje
Predlagatelj prekinitve postopka mora spornost dejstva, od katerega je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, pojasniti (in to konkretizirano) v predlogu za prekinitev postopka, ne pa v tožbi, na katero se sklicuje, saj bo o tožbi odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče.
ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. Pravilnik o štipendiranju člen 9, 9-6, 9, 9-6.
štipendijska pogodba - gospodarska družba
Med dohodke od premoženja po 6. alinei 9. člena Pravilnika o štipendiranju štejejo le dejanski prejemki od premoženja v smislu Zakona o dohodnini, torej le dejansko izplačane dividende ali drugi deleži pri dobičku, ne pa sam dobiček gospodarskega subjekta, ne glede na to, ali je bil družbeniku izplačan ali ne.